Mama samohranilka treh otrok, starih med pet in 13 let, je zaposlena v vrtcu kot kuharica, kjer prejema minimalno plačo. Sami s tremi otroki je težko, pripoveduje: "Ta mesec sem dobila 919 evrov plače, otroškega (dodatka) imam 400, zdaj sem dobila 220 evrov socialne podpore."
S tem denarjem le stežka poravna vse stroške štiričlanske družine. "Najemnina je 500 evrov, tukaj so še stroški upravitelja, to je do 110 evrov, gretje je čez zimo do 200 evrov," razlaga. Pa še stroški zavarovanj, šolskih potrebščin, hrane in oblačil ...
"Najemnina, vemo, kakšna je v Ljubljani, v večjih mestih. Par 100 evrov za par kvadratov in se samo še povečuje," prikimava tudi Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. "Štiričlanska družina z dvema otrokoma, pa oče in mama delata – če oba prejemata minimalno plačo, gre praktično ena plača samo za najemnino in stanovanjske stroške. Ostalo pa pač pride kasneje," dodaja.
Da se nanje vse več obračajo zaposleni posamezniki z minimalnimi plačami, potrjujejo tudi pri Verigi dobrih ljudi. "Si, kljub temu da delajo, da so redno zaposleni, ne morejo privoščiti plačila nujnih življenjskih stroškov," pravi Tjaša Tomažin Raspotnik.
Kaj šele ob izrednih situacijah. "To obdobje – otroci so ves čas bolni in sem več ali manj na bolniški," pove mama treh otrok. "Ne izkoriščam, da ne bi hotela delati. Zelo rada bi delala in bila bi v službi, ampak ni možnosti, nimam varstva za otroka."
In čeprav je dvig minimalne plače dobrodošel, je lahko problematičen, če se ob tem ne bodo uskladili tudi dohodkovni razredi. "To v bistvu povzroči, da se z dvigom minimalne plače zniža subvencija vrtca, znižajo se otroški dodatki, ljudje lahko ostanejo brez subvencije najemnine," našteva Tomažin Raspotnikova.
Kar pomeni, da ima družina konec meseca lahko kljub višji plači celo manj razpoložljivega dohodka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.