Minisovo odstranjevanje ograje: revizija odkrila več nepravilnosti

Žalsko podjetje Minis, ki je bilo vpleteno v posle z nabavo tehničnih ovir na naši južni meji – sum nepravilnosti pa so potrdili tudi na KPK – je zmagalo na javnem razpisu notranjega ministrstva za odstranitev prav te ograje. Sicer podjetje ni oddalo najcenejše ponudbe, je pa imelo kar nekaj prednosti pred ostalimi prijavljenimi pri oceni dejanskih stroškov. Skupaj so od države za postavljanje in podiranje dobili kar 16 milijonov evrov.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je nato v začetku marca na seji Komisije za nadzor javnih financ napovedal notranjo revizijo postopka izbire ponudnika za odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško. K temu so ministrstvo pozvali tudi člani komisije, niso pa podprli predloga NSi, naj k ukrepanju pozovejo računsko sodišče in KPK. 

Razpisno dokumentacijo je sicer podpisala takratna ministrica Tatjana Bobnar, pod sklep o izbiri pa je podpisana ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je takrat začasno vodila tudi resor za notranje zadeve. Pogodbo pa bi moral do jutri, ko se izteče rok, podpisati trenutni minister Poklukar. Po naših neuradnih informacijah tega ne namerava storiti. 

Odvetnica Minisa Nina Bojović meni, da to kaže na "politični boj". "Kaže na to, da je očitno politični boj za ta posel ogromen. Vendar tega političnega boja ne vodi podjetje Minis, ampak akterji, ki niso bili izbrani," je dejala.  

Časovnica ni v skladu s cilji programa za delo koalicije

Po naših informacijah je komisija po izredni notranji reviziji prišla do več ugotovitev. Med drugim v osnutku revizije ugotavlja, da časovnica izvedbe javnega naročila in časovnica odstranjevanja začasnih tehničnih ovir verjetno nista v skladu s cilji in določili iz programa za delo koalicije. Po vstopu Hrvaške v schengen je namreč ta meja postala tudi notranja schengenska meja. Glede na pravila schengenskega prostora začasne tehnične ovire (ZTO) na notranjih mejah ne smejo biti postavljene, glede na razpisno dokumentacijo pa je časovnica vseeno predvidevala štiriletno odstranjevanje ograje – kljub temu, da bi Hrvaška v schengensko območje vstopila prej. 

V programu dela koalicije so sicer zapisali, da bodo rezilno žico in ostale tehnične ovire na meji odstranili do konca leta 2022, saj so se po njihovih besedah izkazale za neučinkovite in nehumane. Vodstvo ministrstva je tako zahtevalo, da se v najkrajšem možnem času pridobi pravno podlago, s katero bi se lahko začelo odstranjevanje. A v reviziji se sprašujejo, zakaj so obvestilo o naročilu nato objavili šele 8. novembra lani (rok pa je bil nato podaljšan do 14. decembra lani), če je bil prvi predlog za nabavo podpisan 15. septembra lani. 

Pri tem naj bi v poročilu še posebej izpostavili, da predhodni pripravljalni postopki niso tako kompleksni in bi lahko bili narejeni veliko prej. Prav tako navajajo, da priprava DIIP in drugi dokumenti niso bili izdelani pred začetkom postopka, čeprav bi morali biti. Dokumentacija je, čeprav je vlada želela, da se mejo odstrani do konca 2020, predvidevala odstranitev v triletnem obdobju, to obdobje pa so nato s sklepom še podaljšali – na štiri leta. 

Bi lahko postopek prekategorizirali?

V osnutku poročila naj bi bilo navedeno tudi, da bi lahko ministrstvo za notranje zadeve postopek po uradni informaciji, da Hrvaška vstopa v schengen, prekategoriziralo. Iz odstranjevanja ograj z meje s Hrvaško bi tako postopek prekategorizirali v odstranjevanje meje na notranji meji schengenskega območja in s tem ustavili aktualni postopek javnega naročanja. Glede na poročilo bi bilo odstranjevanje na ta način veliko hitrejše, a se ministrstvo za prekategorizacijo ni odločilo in s postopkom vseeno nadaljevalo. 

Bi moralo biti javno naročilo odstranjevanja ovir razdeljeno na sklope?

Revizijsko poročilo naj bi izpostavljalo tudi, da javno naročilo odstranjevanja ovir ni bilo razdeljeno na sklope, čeprav se njihovo vzdrževanje sicer izvaja z več pogodbami po delih (območjih policijskih uprav). Glede na poročilo bi razdelitev na sklope lahko prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti, saj bi bilo tako v enem delovnem dnevu, če bi delo na več odsekih hkrati izvajali različni izvajalci, lahko odstranjenih več ovir. 

"S tem očitkom se nikakor ne morem strinjati. Vsi razpisi težijo k temu, da so enotni in ne razdrobljeni. K temu težijo tudi smernice, ki so priporočene v primeru javnih naročil. Kajti na ta način naročnik lahko dobi najbolje zagotovljeno ceno," pa nasprotno meni Bojovićeva. 

Poročilo naj bi podvomilo tudi v ustreznost tega, da je del istega postopka hkrati tudi ponovno postavljanje ograje, saj dejanske lokacije oz. potrebe za postavljanje ograje sploh še niso znane. Glede na poročilo bi bilo tako bolje, če bi se kasneje izvedel ločen postopek javnega poročila za ponovno postavljanje shranjenih ograj. 

Ponudnik bi moral na izjave navesti kraj in datum ter jih podpisati

Osnutek po naših informacijah razkriva še, da del izjav iz razpisane dokumentacije nima zapisanega kraja in datuma ter podpisa. Prav tako, ker izjave naj ne bi imele ustreznih podpisov, ne predstavljajo zadostne ravni zagotovila in predstavljajo celo tveganja. V Minisu pojasnjujejo, da obstaja elektronska sled v sistemu EJN, kdaj je dokument oddan v sistem in kdaj ga je naročnik prejel. "V datum dokumenta ni nobenega dvoma prav zaradi sistema EJN. Ugotovitve revizije so tako kratko malo smešne," pojasnjujejo v Minisu.  

Ob tem izpostavljajo, da obrazec za ponudbeni predračun in obrazec za povzetek predračuna izpolnitve podatkov o datumu, kraju in žigu sploh ne predvidevata. "Ker ko ponudnik oddaja na EJN sistem ponudbo, mora prepisati vrednost ponudbe v sam sistem, drugače ga sistem ne spusti naprej, nato šele lahko sam obrazec pripne. Ko ga pripne, se zapiše datum in čas kreiranja dokumenta," odgovarjajo v Minisu.  V podjetju dodajajo, da "naročnik v obrazcu ni podal teh dokumentov, kar pa ni krivda Minisa". 

V poročilu so se  sicer vtaknili tudi v opredelitev, da gre pri javnem naročilu za storitev, prav tako naj bi bila napačna izbira CPV kode. Izpostavili so še nekatere druge nepravilnosti, denimo napako v formuli za izračun ocenjene vrednosti, zaradi katere naj bi bila ocenjena vrednost prenizka. 

Leta 2015 je takrat povsem neznano podjetje za postavljanje ograje dobilo devet milijonov evrov

Leta 2015, ko je Evropo pretresala begunska kriza, je Slovenija sprejela sklep, da na naši južni meji postavi žičnato ograjo. Takrat je posel dobilo povsem neznano podjetje Minis, ki je za postavljanje ograje državi zaračunalo devet milijonov evrov. Kot že omenjeno, naj bi za odstranjevanje prejeli še sedem milijonov, skupaj torej 16 milijonov evrov. 

Javno naročilo je bilo objavljeno novembra lani, nanj pa so se prijavili štirje ponudniki, poleg Minisa še gradbeni oziroma inženirski podjetji Garnol iz Kranja in Mensel iz Ljubljane ter samostojni podjetnik Franc Mačerol, gradbenik iz Žužemberka. 

Najcenejšo ponudbo je oddal slednji, in sicer v vrednosti dva milijona evrov, a je bil vseeno kot najboljši ponudnik z drugo najcenejšo ponudbo v višini sedmih milijonov evrov izbran Minis. Kaj je pretehtalo njim v prid? Predložitev 'finančnega zavarovanja za resnost ponudbe', ki je bilo eden od pogojev pri naročilu, medtem ko Mačerol tega zavarovanja ni predložil.