"Doslej je država izvedla vse, kar je napovedala, še posebej v zadnjem letu. Poleg tega je Slovenija ena redkih kandidatk, ki gradijo svoj obrambni sistem in njegove prvine hkrati že dajejo na voljo za misije v JV Evropi," je po zasedanju dejal minister.
Krepitev slovenske vloge na Balkanu je po ministrovih besedah v veliki meri posledica spremenjenih varnostnih razmer po septembrskem terorističnem napadu na ZDA, v luči katerih bo v regiji prišlo do prerazporejanja sil, tako da bodo postopoma vedno večjo vlogo prevzele evropske države. Konkretno kako namerava Slovenija okrepiti svoj prispevek na Balkanu, kjer ima že zdaj veliko večino svojih vojakov v tujini, minister danes še ni povedal, dejal pa je, da "bo verjetno treba povečati bojno enoto" v BiH. Kot vedno manj verjetno je s tem tudi zavrnil možnost odhoda tretjega voda vojaške policije v mirovno misijo SFOR v BiH, kar sta sicer pred njim napovedala načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič in nedavno tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Minister Grizold je sicer na današnjem zasedanju tudi poudaril, da so dogodki po 11. septembru jasno pokazali na nujnost skupnega nastopa in sodelovanja držav pri zagotavljanju miru in varnosti v svetu, pri čemer je Evroatlantski partnerski svet (EAPC) ena od struktur, ki to omogoča. "Slovenija se zaveda, da ne more ostati zunaj kroga sodelovanja, ne le v boju proti terorizmu, temveč tudi širše. Temu mora prilagoditi svoje obrambne in varnostne načrte," je dejal Grizold. Posebej je minister v tem okviru izpostavil Partnerstvo za mir, ki mora po njegovi oceni tudi po širitvi Severnoatlantskega zavezništva ostati odprto, še posebej za države z območja nekdanje Jugoslavije.
