Slovenija

Minister: Izrednega zvišanja ne bo, 135 milijonov naj poiščejo v rezervah

Ljubljana, 18. 11. 2026 22.22 pred 1 uro 4 min branja 0

Minister Tadej Osterc

Ali nam grozi za skoraj 10 evrov višji dodatek za obvezni zdravstveni prispevek? Zvišanje je vladi na mizo postavil Zavod za zdravstveno zavarovanje. ZZZS je zvišanje načrtoval za 1. marec, točen znesek pa je 9,24 evra več – kar bi pomenilo 48,60 evra namesto 39,36, kar plačujemo sedaj. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo – kjer so zaradi finančne luknje v zdravstveni blagajni, visoke 136 milijonov evrov, predlagali zvišanje prispevka za skoraj 10 evrov – se vabilu za gostovanje v oddaji 24UR ZVEČER ni odzval, se pa je minister za zdravje Tadej Ostrc. Kaj nas torej čaka?

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Minister Tadej Ostrc o višini prispevki
    06:29
    Iz 24UR ZVEČER: Minister Tadej Ostrc o višini prispevki
  • Iz 24UR ZVEČER: Obvezni zdravstveni prispevek
    02:59
    Iz 24UR ZVEČER: Obvezni zdravstveni prispevek

Kljub predvidenemu primanjkljaju zdravstvene blagajne v višini približno 136 milijonov evrov zdravstveni minister zagotavlja, da izrednega zvišanja obveznega zdravstvenega prispevka ne bo. Prepričan je, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) manjkajoča sredstva poišče znotraj sistema, saj gre za približno tri odstotke zbranega denarja. Napoveduje tudi spremembe na področju bolniških odsotnosti, vendar zagotavlja, da krčenja pravic ne bo. Nasprotuje tudi možnosti, da bi višino obveznega zdravstvenega prispevka določali glede na dohodke posameznika.

Razprava o financiranju zdravstvene blagajne se zaostruje. Po tem, ko so v javnost prišli podatki o predvidenem primanjkljaju ZZZS in možnostih za njegovo pokritje, je zdravstveni minister zagotovil, da državljani zaradi tega ne bodo plačevali višjega obveznega zdravstvenega prispevka.

"Ne bom dovolil nobenega izrednega zvišanja obveznega zdravstvenega prispevka, ker za to ni nobene potrebe," je poudaril v pogovoru.

Po njegovih besedah mora ZZZS, ki zbira in upravlja sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, poskrbeti za racionalno porabo denarja. Ministrstvo za zdravje ima pri tem vlogo zakonodajalca in regulatorja, zavod pa je odgovoren za upravljanje sredstev, je pojasnil.

Po ministrovih navedbah se v zdravstveni blagajni letno zbere približno 5,8 milijarde evrov. Predvideni primanjkljaj v višini okoli 135 milijonov evrov po njegovi oceni predstavlja približno tri odstotke tega zneska. Prepričan je, da bi moral zavod manjkajoča sredstva poiskati znotraj obstoječega sistema, brez dodatnega finančnega bremena za zavarovance.

"V tem trenutku mislim, da lahko kot odgovorni upravljalec tega denarja te tri odstotke poiščejo v notranjih rezervah," je dejal.

Minister je poudaril, da se je odzval zato, ker so informacije o morebitnem zvišanju prispevka po objavi delovnega gradiva povzročile zaskrbljenost. "Ljudi se straši in jaz kot minister sem odgovoren za to, da ljudi pomirim," je dejal.

Med ministrstvom in vodstvom ZZZS obstajajo tudi različni pogledi na vzroke finančnih težav. Predsednica skupščine zavoda Martina Vuk je opozorila, da sta vlada in parlament zdravstveni blagajni za letošnje leto odvzela približno 100 milijonov evrov, predlog proračuna za leto 2027 pa naj bi predvideval še dodatno zmanjšanje sredstev. Minister takšno razlago zavrača in odgovornost za primanjkljaj pripisuje predvsem preteklim odločitvam. Po njegovih besedah pred ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja takšnih proračunskih transferjev v zdravstveno blagajno ni bilo. Kot dejavnike, ki so prispevali k finančnim težavam, je navedel ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, povišanje plač v javnem sektorju, dvig minimalne plače in zimski regres. Po njegovi oceni pri teh ukrepih niso ustrezno predvideli njihovih finančnih posledic za zdravstveno blagajno.

Ob tem zagotavlja, da ministrstvo in ZZZS skupaj iščeta rešitve. Nekatere zakonske spremembe naj bi bile pripravljene še pred koncem leta.

Bolniška nadomestila: z 280 na 680 milijonov evrov

Ena od možnosti za zmanjšanje izdatkov zdravstvene blagajne je po ministrovih besedah učinkovitejše obvladovanje bolniških odsotnosti. Opozoril je na izrazito rast stroškov bolniških nadomestil. Po njegovih navedbah je bilo leta 2016 zanje namenjenih približno 280 milijonov evrov, leta 2025 pa že 680 milijonov evrov.

To pomeni povečanje za 400 milijonov evrov oziroma približno 143 odstotkov. Na vprašanje, ali bi predvidene spremembe lahko pomenile tudi znižanje bolniških nadomestil, je minister odgovoril, da krčenja pravic ne bo.

"Potrebno je narediti sistem takšen, da tisti, ki je na bolniškem staležu, čimprej pride do zdravstvene storitve," je pojasnil. Ministrstvo želi po njegovih besedah predvsem skrajšati čas, ki ga bolniki na dolgotrajni bolniški odsotnosti porabijo za čakanje na zdravstveno obravnavo. ZZZS naj bi pri tem dobil aktivnejšo vlogo pri iskanju terminov in usmerjanju bolnikov do potrebnih storitev. Minister je omenil zakon o povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev in spremembe, s katerimi bi zdravstvena blagajna postala aktivnejši kupec zdravstvenih storitev.

Delovna skupina za bolniška nadomestila svoje delo še zaključuje.

V pogovoru so ministra soočili tudi z očitki Gibanja Svoboda, da želi z opozarjanjem na finančne težave oslabiti ZZZS in ustvariti pogoje za ponovno vključitev zasebnih zavarovalnic na področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Minister je takšne očitke zavrnil.

Prepričan je, da je denarja v slovenskem zdravstvenem sistemu dovolj, vendar ga je treba učinkoviteje porabljati.

Nasprotuje tudi možnosti, da bi obvezni zdravstveni prispevek v prihodnje postal progresiven.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Prva nadzornica: Večino denarja uspeli zavarovati. Vpleteni tudi zaposleni?

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083