Minister za pravosodje Mihael Zupančič se je seznanil z medijskim poročanjem o ustavitvi kazenskega postopka v primeru skupinskega nasilja nad takrat 13-letno deklico v Celju. "Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen. Otrok, ki je bil žrtev nasilja, in njegova družina so skoraj tri leta čakali na odločitev, ki jim ni prinesla občutka pravičnosti, nasilje pa je ostalo nekaznovano," je glede slednjega dejal minister.
Poudaril je, da je njegova odgovornost, da preveri, ali zakonodaja omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nasilje med mladoletniki, ter da predlaga spremembe tam, kjer tega ne omogoča.
"Ničelna toleranca do nasilja mora veljati tudi takrat, ko so obdolženci mladoletni, in potek časa ne sme biti na strani obdolženca in v škodo žrtev," je prepričan, meni pa tudi, da mora biti mladoletnost razlog za takojšen odziv pristojnih, ne pa okoliščina, ki vodi v odsotnost odziva.
"Mladoletnik, ki izvršuje kazniva dejanja, še posebej huda, potrebuje hiter in jasen odziv pristojnih organov, da njegovo ravnanje ni dopustno. Le tako ima ukrep vzgojni učinek," je prepričan in dodaja: "Vsak mladostnik, ki poseže po nasilju nad vrstnikom, mora vedeti, da bo njegovo ravnanje imelo posledice in da bodo te sledile hitro. Vsak starš pa mora vedeti, da država stoji ob njegovem otroku, kadar je ta žrtev." Dodaja, da je pomemben tudi hiter postopek, saj žrtev na odgovor ne sme čakati leta.
Kot so sporočili z ministrstva, je Zupančič že stopil v stik z družino dekleta, ki je pred tremi leti doživelo nasilje. "Razumem starše, ki se ob takšnih primerih sprašujejo, ali ima prijava nasilja smisel. Moja naloga je, da bo odgovor na to vprašanje nedvoumno pritrdilen. Nihče v Sloveniji ne sme odraščati s prepričanjem, da se nasilje splača, nobena žrtev pa ne sme ostati z občutkom, da je sama," je še dodal.
Obljubljajo preučitev zakonske ureditve
Ministrstvo bo v okviru pristojnosti pravosodne uprave pristojno okrožno sodišče zaprosilo za podatke o časovnem vidiku teka postopka. Strokovne službe ministrstva pa bodo hkrati proučile tudi zakonsko ureditev ter ocenile, ali so potrebne dodatne zakonske spremembe, da se podobni primeri ne bi ponavljali. O ugotovitvah bo ministrstvo javnost obvestilo.
Trajanje postopkov proti mladoletnim obdolžencem je bilo sicer eno osrednjih izhodišč Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), ki ga je Državni zbor sprejel 28. januarja 2026, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2027. Zakon predkazenski in kazenski postopek proti mladoletniku izrecno opredeljuje kot prednostna, kar pomeni, da ju morajo pristojni organi voditi brez nepotrebnih zamud.
Zadeve bodo medtem pri okrožnih in višjih sodiščih obravnavali posebej usposobljeni sodniki za mladoletnike, posebna znanja s področja mladoletniškega odklonskega vedenja pa zakon zahteva od vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri kazenski obravnavi mladoletnikov; to ni več priporočilo, temveč zakonska obveznost.
"Individualna ocena mladoletnika, ki zajema njegove osebne, družinske in socialne okoliščine ter oceno tveganja za ponavljanje kaznivih dejanj, mora biti izdelana čim prej. Na njeni podlagi bodo organi lažje sprejemali vsebinsko najprimernejše odločitve o vodenju postopka in izbiri ukrepov, cilj pa je, da se kazniva dejanja ne ponavljajo in da se mladoletnik uspešno vključi v družbo," zagotavljajo na ministrstvu.
Zakon hkrati določa naloge in obveznosti vseh deležnikov v postopku, od tožilstva in sodišč do centrov za socialno delo, ter širi nabor ukrepov, v katere so vključeni tudi starši. Določa tudi jasne roke za posamezna opravila v postopku, kar bo skupaj z navedenimi rešitvami pomembno prispevalo k hitrejšemu zaključevanju postopkov.
