Minister Presečnik se je po dvomesečnem okrevanju zaradi opretivnega posega na hrbtenici vrnil na delo. Predsednik vlade Janez Drnovšek je prve dni septembra za nadomeščanje oziroma opravljanje tekočih poslov na ministrstvu za promet do vrnitve Presečnika pooblastil Gantarja. Prvi delovni dan je bil v parlamentu, kjer je članom odbora DZ za infrastrukturo in okolje predstavil predlog zakona o varnosti plovbe po celinskih vodah, ki ga vlada želi uveljaviti po hitrem postopku. Odbor je sicer prepričan, da je zakon nujno potreben, vendar je prekinil splošno razpravo o njem, dokler se vlada ne opredeli do pripomb sekretariata DZ za zakonodajo in pravne zadeve - ta med drugim pogreša razmejitev pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo - ter članov odbora in se na tej osnovi odloči o načinu postopka nadaljnje obravnave; posamezni člani odbora, ki so že naznanili vložitev dopolnil, so se namreč bolj nagibali k redni obravnavi.
Vlada predlaga hitri postopek zaradi zavez države s področja evropske zakonodaje, vsakodnevne praktične uporabe določil zakona o varnosti plovbe po celinskih vodah, predvsem pa boljšega nadzora nad aktivnostmi, ki potekajo na omenjenih vodah. Sicer pa že samo dejstvo, da je področje celinske plovbe urejeno z dvema zakonoma iz razpadle SFRJ, terja, da se tudi varnost plovbe po celinskih vodah uredi z novim zakonom. Zakon je po Presečnikovih besedah nastajal kar nekaj let, pripravljali so ga vzporedno s pomorskim zakonikom in ko je državni zbor slednjega letos sprejel, so pospešili pripravo zakona o varnosti plovbe po celinskih vodah. Presečnik je še omenil, da EU v svojih smernicah priporoča državam članicam, da v zakonodaji, ki ureja plovbo po celinskih vodah, upoštevajo predvsem usklajenost te zakonodaje z zakonodajo o varstvu narave in tisto s področja voda. Ob poudarja, da so slovenske reke v primerjavi z Evropo precej specifične, saj po njih v veliki meri ni možno opravljati prevoza tovora za gospodarske namene, kakor tudi ne prevoza potnikov na rednih linijah v taki meri, kot je to značilno za velike evropske reke.
Presečnik je zagotovil, da bodo skrbno preučili mnenje sekretariata, še posebej glede razmejitve pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo na področju vrnosti plovbe po celinskih vodah. Ob tem pa pojasnil, da so se že ob pripravi zakona veliko usklajevali z občinami, in sicer predvsem obsoškimi. Dušan Vučko (LDS) je menil, da je prav, da zakon daje pristojnost lokalni skupnosti. V 11. členu namreč navaja, da lokalna skupnost zaradi zagotavljanja varnosti športno rekreacijskih in drugih dejavnosti predpiše na celinskih vodah poseben plovbni režim, red v pristaniščih, vstopnih in izstopnih mestih ter organizacijo nadzora nad predpisi, ki jih sama izda. Edino občina lahko zagotovi ustrezno gospodarjenje z vodami, saj država za to ni zainteresirana, je Vučko orisal svoje prejšnje izkušnje (tudi s češkimi turisti) na položaju direktorja občinske uprave Bohinjska Bistrica.
Urejanje zakonodaje na področju državne pomoči ob naravnih nesrečah
Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč, ki bi ga člani odbora morali pripraviti za drugo obravnavo. Vendar jim je državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes pojasnil, da bo vlada predlagala državnemu zboru umik tega zakonskega predloga, ker bo pripravila novega in ga poslala v parlament v prvo obravnavo. Razlog za umik je po trditvah Tavzesa vsebinske narave, saj je državni zbor letos sprejel dva intervencijska zakona, o popotresni obnovi in o suši, ki "že imata elemente sistemskega zakona". Zato bi bilo po njegovem smiselno, da bi počakali še na parlamentarno razpravo o tem zakonskem predlogu in nato bi vlada, na podlagi sinteze omenjenih treh zakonov, poslala v parlament novi predlog zakona o državni pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč; člani odbora so se strinjali z državnim sekretarjem.
Predlog sprememb pomorskega zakonika
Predvidena je bila tudi obravnava sprememb pomorskega zakonika, ki ga je državni zbor sprejel letos. Predlaga jo skupina šestih poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo (SDS), ker pa na seji ni bilo nobenega od njih, da bi predstavil predlagane spremembe, so to točko prestavili na eno prihodnjih sej. Kot je znano, predlagatelji menijo, da sedanja ureditev onemogoča dostop v slovenske teritorialne vode vojaškim ladjam držav, tudi članic zveze Nato, kamor se želi Slovenija čimprej vključiti, zato je v nasprotju s težnjami po čimprejšnjem izpolnjevanju pogojev za vključitev v omenjeno zvezo in čimboljšimi povezavami s članicami zveze. Jedrska energija ne more in ne sme biti razlog za prepoved dostopa tujim plovilom s tovrstnim pogonom v slovenske notranje morske vode, menijo predlagatelji in dodajajo, da so, glede na varnostne zahteve in standarde, ki veljajo v zvezi Nato za tovrstna plovila, plovila držav članic zveze Nato na jedrski pogon najmanj enako varna kot Nuklearna elektrarna Krško. Zato predlagajo, da se v drugem odstavku 8. člena za besedilom "tuja javna ladja" doda besedilo "tuja jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem".
