Slovenija

Minister proti vetru za vetrnice

Ljubljana, 29. 04. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Posebna komisija vlade je ugotovila, da gradnja 50-ih vetrnih elektrarn na Volovji rebri na Krasu ne bo škodovala naravi. In to kljub številnim pozivom ministru za okolje, naj gradnjo prepreči.

Do soglasja je prišlo kljub temu, da je minister za okolje in prostor 12. aprila letos sprejel predstavnike koalicije nevladnih organizacij "za Volovjo reber", ki so ga pozvali, naj prepreči gradnjo elektrarn in s tem "uničenje naravne vrednote najvišjega državnega in mednarodnega pomena." Minister je takrat zagotovil, da bo mogoče edinstveno naravno okolje Volovje rebri rešiti pred postavitvijo vetrnih elektrarn tako, da bo pristojni državni organ na podlagi še nesprejete vladne uredbe o območjih Natura 2000 in ekološko pomembnih območij izdal negativno mnenje o občinskem lokacijskem načrtu.

Medtem je vlada sicer sprejela uredbo o območjih Natura 2000, vendar je tokrat, zanimivo, območje Volovje rebri izvzeto. Kot so za 24ur.com povedali na ministrstvu, po medobčinskem usklajevanju območje Volovje rebri ni bilo vključeno v končno verzijo območij Nature 2000.

Kot so danes sporočili iz ministrstva, je komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov sklenila, da je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov občine Ilirska Bistrica usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnih planskih aktov. Skladno s strokovnimi podlagami je ugotovljeno, da zaradi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne na Volovji rebri realno ni pričakovati bistvenega zmanjšanja števila ali obsega katere od živalskih ali rastlinskih vrst, zato so posegi z vidika vplivov na okolje, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi.

S tem so investitorju, javnemu distribucijskemu podjetju Elektro Primorska, prižgali zeleno luč za postavitev načrtovanih približno 50 vetrnic na Volovji rebri, grebenu na nadmorski višini približno 1000 metrov. Njihova moč bi bila 40 MW, letno pa bi proizvedle 120 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Postavitev ene takšne vetrne elektrarne, vsaka tehta okrog 80 ton, naj bi skupaj z razdelilno transformatorsko postajo in daljnovodom stala približno milijon evrov, investicija pa naj bi se po oceni investitorja povrnila v desetih letih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10