Predlog proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je vlada poslala v državni zbor, predvideva v letu 2002 51,6 milijarde tolarjev javnofinančnega primanjkljaja, poleg tega pa še 75,6 milijarde tolarjev zaradi opustitve podaljševanja proračunskega leta. V naslednjih letih pa naj bi se primanjkljaj zmanjševal, je povedal minister za finance Anton Rop.
Tako naj bi leta 2003 presežek odhodkov nad prihodki znašal 40,9 milijarde tolarjev in leto pozneje 25 milijard tolarjev, nato pa naj bi leta 2005 zabeležili proračunski presežek v višini 12 milijard tolarjev. Te številke so tudi v predpristopnem ekonomskem programu, ki ga je vlada že poslala v Bruselj.
Rop je bolj optimističen glede proračunskega leta 2003, v katerem se po njegovem mnenju ponovno odpira zdrav proračun z relativno zdravimi prioritetami. Te pa so, kot je naštel: gospodarstvo, energetika in stanovanjska gradnja.
Poleg začetka zniževanja primanjkljaja je Rop za leto 2003 napovedal tudi začetek povečevanja variabilnega dela proračuna na račun zniževanja fiksnih odhodkov. Leta 2002 se bo namreč trend naraščanja zakonskih in pogodbenih obveznosti v strukturi proračuna še nadaljeval, in sicer z letošnjih 66,1 odstotka na 66,4 odstotka, medtem ko naj bi leto pozneje padel za celo odstotno točko. Pogoj za to pa je, da v letu 2003 ne bo prihajalo do novih zakonskih ali pogodbenih obveznosti, denimo iz naslova dodatnega povečevanja plač.
Za odstotno točko se povečujejo tudi transferi občinam, pri čemer je Rop posvaril pred ustanavljanjem novih občin, kar bi lahko delovanje države še podražilo. V strukturi fiksnih odhodkov se tako pričakuje le znižanje plačil obresti, to pa predvsem zaradi načrtovanega umika obveznic, izdanih iz naslova sanacije obeh državnih bank, potem ko bo privatizacija Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke uspešno opravljena.
V strukturi odhodkov državnega proračuna v prihodnjih dveh letih zavzemajo največji delež plače, ki se z letošnjih 30 odstotkov povečujejo na 30,6 odstotka v letu 2002 in v letu 2003 znižajo na 30,2 odstotka. Pri tem se povečujejo plače in prispevki tako državnim organom kot tudi javnim zavodom. Materialni stroški naj bi se z letošnjih 15,2 odstotka prihodnje leto znižali na 14,7 odstotka, plačila obresti pa z letošnjih 5,9 odstotka prihodnje leto porasla na 6,1 odstotka in se v letu 2003 znižala na 5,4 odstotka.
Po Ropovem mnenju je ugodno to, da se delež investicij ponovno dviguje. Ta se je v preteklih letih gibal okrog desetih odstotkov proračunskih odhodkov, v letu 2001 pa padel na 9,6 odstotka. Zdaj je spet predvideno njegovo zvišanje na prek 10 odstotkov. "To je najpomembnejši premik, ki smo ga uspeli storiti," je ocenil Rop.
Po metodologiji ESA 95, po kateri javnofinančni primanjkljaj izračunavajo v Evropski uniji, bo Slovenija v letu 2002 zabeležila primanjkljaj v višini 1,19 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je pojasnil minister Rop, gre vzroke za tako visok primanjkljaj pripisati obveznicam obeh državnih bank, ki se po nacionalni metodologiji ne upoštevajo v izračun primanjkljaja.
