Ministrica Polferjeva pa je po srečanju, na katerem je bila v ospredju prav širitev obeh omenjenih povezav, zagotovila, da Luksemburg podpira vstop Slovenije v EU in Severnoatlantsko zavezništvo. "In na tej poti država izjemno dobro napreduje," je menila.
Slovenija je vodilna država kandidatka za članstvo v uniji in je domače naloge v pripravah opravila odlično, saj je kot edina skladno s časovnim načrtom za pogajanja zaprla vsa predvidena poglavja. Zdaj jo čaka delo na najtežjih in najbolj občutljivih treh področjih, to je kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu, kjer pa mora svoj del naloge najprej opraviti EU, je dejala Polferjeva. To se bo brez dvoma zgodilo, je bila prepričana, čeprav na pogajanja vplivajo volitve v nekaterih velikih članicah povezave. Vendar gre za nekaj normalnega, takšna so pravila demokracije, je dejala in ob tem izrazila še željo, da bo Nato Slovenijo na novembrskem vrhu v Pragi pozdravil kot novo članico.
Ob širitvi zveze Nato in EU je bila v ospredju pozornosti na srečanju tudi prihodnja temeljita prenova unije, smernice za katero zdaj snuje evropska konvencija. Tukaj so se pogledi ministrov sicer nekoliko razhajali: Polferjeva je zagovarjala predvsem krepitev metode skupnosti, ki dobro poskrbi za vse članice, minister Rupel pa je menil, da je nujna tudi ohranitev medvladnega sodelovanja, saj ta daje nacionalnim vladam neposreden dostop do odločanja. "Vendar pa so stališča Luksemburga glede reforme ministrskega sveta, Evropske komisije in parlamenta orientacija tudi za Slovenijo," je dejal Rupel, kajti slovenska vlada konkretnih stališč glede prihodnje podobe oziroma ustroja unije še ni sprejela. Minister je ob tem omenil, da Luksemburg nasprotuje ideji o evropskih ministrih, ki tudi Sloveniji ni blizu.