Minister: Slovenija ostaja pri podpori rešitvi dveh držav

Zunanji minister Tone Kajzer  je v oddaji 24UR ZVEČER zavrnil razlago, da se Slovenija s tem odmika od skupne evropske zunanje politike. Spomnil je, da so evropski voditelji podobno stališče glede dogajanja na Bližnjem vzhodu izrazili že na junijskem vrhu. Če bi se enake izjave vedno znova ponavljale, ne da bi dosegle želeni učinek, po njegovem prihaja do "inflacije izjav", medtem ko se na terenu nič ne spremeni.

Zagotovil je, da Slovenija ostaja pri svojih dosedanjih načelnih stališčih: spoštovanju mednarodnega prava in podpori dogovorjeni rešitvi dveh držav. Pomembni pa bodo po njegovem predvsem konkretni rezultati in ne število političnih izjav.

Na vprašanje, zakaj je bila prav Slovenija tista, ki je nasprotovala skupni izjavi, je minister zavrnil predpostavko, da bi bila brez slovenskega nasprotovanja izjava zagotovo sprejeta.

Pojasnil je, da države članice pri takšnih izjavah ne glasujejo na način klasičnega glasovanja. Visoka zunanjepolitična predstavnica predlaga besedilo, med državami pa nato poteka izmenjava mnenj in stališč ter usklajevanje o tem, ali bo skupna izjava sprejeta.

Ocenil je, da več kolegov deli stališče, da nove javne obsodbe v že tako "pregretem političnem ozračju" ne prispevajo nujno k umirjanju razmer.

Izrael je demokratična država, ki se pripravlja na volitve, v njej pa imajo različne politične stranke različna stališča, je poudaril. Takšne izjave po njegovem lahko politično prizorišče namesto v bolj racionalno smer potisnejo tudi v smer, ki si je Slovenija ne želi.

Ko je voditeljica vztrajala pri vprašanju, ali bi bila skupna izjava brez slovenskega nasprotovanja sprejeta, je minister odgovoril, da gre za hipotetično vprašanje.

"Jaz mislim, da ne bi bila sprejeta, ker ni bila samo Slovenija na tem stališču," je dejal.

Ob tem je zatrdil, da je Slovenija še vedno trdno zavezana svojim načelnim zunanjepolitičnim stališčem, ki so po njegovih besedah skladna z evropsko zunanjo politiko, mednarodnim pravom in sprejetimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

Minister je zavrnil tudi opozicijske očitke, da se Slovenija z novo usmeritvijo sramoti oziroma mednarodno izolira.

"Interesi Slovenije nikoli niso bili ogroženi," je zatrdil in zagotovil, da bo Slovenija delovala verodostojno, čeprav morda drugače kot v preteklosti, ko je bila po njegovih besedah njena politika "zelo glasna in aktivistična".

Poudaril je, da "vitalni zunanjepolitični interesi Slovenije niso na Bližnjem vzhodu". Dogajanje v regiji je za Slovenijo pomembno, vendar mora država po njegovih besedah najprej gledati na svojo neposredno soseščino.

V pogovoru se je odprlo tudi vprašanje očitkov o dvojnih merilih pri odnosu do vojne v Ukrajini ter dogajanja v Gazi. Poudaril je, da Slovenija vztraja pri svojih načelnih stališčih, vendar želi uporabljati tudi druge kanale komunikacije.

Če se Slovenija pogovarja neposredno z izraelsko stranjo in ji prenaša svoja sporočila, po njegovem ni nujno, da to vedno počne javno ali prek družbenih omrežij. Prepričan je, da lahko partnerji takšnim sporočilom prisluhnejo bolj kot ob medijskih pritiskih.

"To so kompleksne stvari in če jih postavljamo v dnevnopolitični diskurz v Sloveniji, mislim, da smo zgrešili," je dejal.

Po njegovih besedah gre pri takšnem usklajevanju za operativno delovanje zunanjega ministra znotraj Sveta EU za zunanje zadeve in komunikacijo z visoko predstavnico EU, ne pa za spreminjanje temeljnih zunanjepolitičnih stališč, ki bi zahtevalo dodatno potrjevanje.

"Zunanjo politiko izvaja vlada skladno s prioritetami," je poudaril. Med njimi je izpostavil načelnost in spoštovanje mednarodnega prava ter zatrdil, da pri tem ni prišlo do nobenega odstopanja od dosedanjih usmeritev.

Pogovor se je nato obrnil k napovedanemu obisku predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića v Moskvi.

Minister je poudaril, da predsednik državnega zbora ni del izvršilne veje oblasti, da pa se predstavniki različnih državnih institucij o zunanjepolitičnih vprašanjih pogovarjajo. Stevanović je bil tudi med gosti srečanja slovenske diplomacije, na katerem se srečujejo slovenski veleposlaniki in veleposlanice ter predstavniki državnega vrha.

Na načelni ravni po ministrovih besedah vsi podpirajo prizadevanja, ki bi lahko pripeljala do miru, vendar je ob tem poudaril, da v Ukrajini poteka agresivna vojna, ki jo vodi Rusija.

Ob koncu pogovora je minister odgovarjal še na vprašanje o lokaciji prihodnjega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani in navedbah, da bi lahko bilo na Dimičevi ulici.

Dejal je, da konkretne lokacije ne pozna. Poudaril je, da ima Izrael rezidenčna veleposlaništva tudi v vseh sosednjih državah Slovenije in da samo odprtje takšnega predstavništva zato ni nič nenavadnega.

Na vprašanje o morebitnih varnostnih pomislekih, ker je na Dimičevi tudi obrambno ministrstvo, v bližini pa delujejo varnostne službe, je odgovoril, da je prepričan, da so pristojni slovenski organi opravili potrebna preverjanja.

Ali bi sam podprl prav Dimičevo kot lokacijo, ni želel odgovoriti. Poudaril je, da zunanji minister ne izbira lokacije veleposlaništva in da mora biti ta predvsem funkcionalna za državo, ki predstavništvo odpira.

Dimičeva je po njegovih besedah najverjetneje "ena od možnih" lokacij.