Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da bodo vse zakonske pravice izplačane, ampak to še ne odgovori na vprašanje, ali bodo te pravice tudi v prihodnje ostale enake, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Tožbar.
Sindikati zahtevajo odgovor, kako se bo zapolnila luknja, ki bi jo v javnih financah povzročil zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Tudi ob zakonu za uravnoteženje javnih financ leta 2012 se je govorilo o nujnih ukrepih, posledice pa so občutili zaposleni, upokojenci in družine, je opozorila.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je opozoril, da okoli 330 milijonov evrov manj za socialne transferje pomeni, da bo upravičencev do teh izplačil po izračunih fiskalnega sveta za od petine do tretjine manj.
Če naj bi se ta znesek privarčevalo z boljšim nadzorom izpolnjevanja pogojev, torej to pomeni, da naj bi sistem zlorabljala tretjina prejemnikov, kar pa ne drži, je poudaril.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je zanikal, da so socialni partnerji dosegli dogovor o uskladitvi olajšav in dohodninskih razrezov - sindikati so predlagali uskladitev za 10,15 odstotka, na kar pa finančno ministrstvo ni pristalo, ker da ni denarja za to, in uskladitev bo 6,225-odstotna.
"To je po našem prepričanju jasen znak, da do naslednjega koraka po uveljavitvi interventnega zakona, ki plače razbremenjuje samo najbogatejšim, torej razbremenitve tudi ostalih, ne bo prišlo," je dejal.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je opozoril na morebitno manipuliranje z izračuni posledic interventnega zakona. Povedal je, da je direktor zavoda za pokojninsko zavarovanje Marjan Papež svetu zavoda najprej predstavil izračune, da bo v pokojninski blagajni zaradi interventnega zakona 640 milijonov evrov manj prihodkov. Nato pa je v DZ ista institucija govorila o manku v višini 325 milijonov evrov.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf se je vprašal, zakaj se ob dobrem položaju gospodarstva načrtuje manj denarja za ljudi v stiski, hkrati pa skozi interventno zakonodajo pripravlja privilegije za najbolje plačane.
"Govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega," je o vladajoči politiki menil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Opozoril je, da v proračunu ni predvidenih sredstev za zvišanje plač v javnem sektorju, kot je bilo dogovorjeno, in da vlada napoveduje reformo plačnega sistema po stebrih z manj denarja.

Šircelj: Izplačane bodo vse zakonske pravice
Iz državnega proračuna bodo izplačani vsi prejemki, kot so štipendije, porodniška nadomestila in drugi socialni transferji, ki bodo temeljili na izpolnjenih zakonskih pogojih. 300 milijonov evrov nižji izdatki za to bodo posledica večje racionalnosti in preverjanja izpolnjevanja pogojev, pa je pred dnevi zatrdil minister za finance Andrej Šircelj.
"Mi dajemo vizijo, drugi strašijo," je dejal in izjave nasprotnikov označil za zavajanje in laži. "Nikomur ne bomo nič vzeli. Vse pravice so zagotovljene z zakonom in jih bomo tudi izplačali," je zatrdil.
Potrdil je, da je v proračunu za leto 2027 predvideno nekaj več kot 300 milijonov evrov manj za to področje, in povedal, da bo do te razlike lahko prišlo zaradi bolj odgovorne in racionalne politike na tem področju.
Med drugim naj bi preprečili zlorabe, povezali evidence o premoženju z evidencami o dohodkih in o prebivališču. Nadzorni mehanizmi glede tega so že v zakonih, ampak se po ministrovih besedah ne izvajajo tako, kot bi se morali.
Dodal je, da je tudi prejšnja vlada pustila precej finančnih obveznosti, ki niso bile vključene v proračun in so med drugim posledica dviga minimalne plače, in izplačil različnih prejemkov v letošnjem letu.
Proračun za 2027 bo po njegovih besedah v okviru fiskalnih pravil ter bo varen in stabilen. Gre predvsem za investicijski proračun, ki naj bi povečeval gospodarsko rast in potrošnjo, prav tako bodo zagotovljena sredstva za pokojninsko blagajno in za zdravstveno blagajno, je poudaril.
Zavrnil je tudi ugibanja, da bi se utegnil javni dolg povečati. V načrtu je, da se bo javni dolg zmanjševal za najmanj 0,5 odstotne točke bruto domačega proizvoda BDP letno.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.