Ministra pozivajo k odstopu: 'Najrevnejši plačujejo dvakrat več kot najbogatejši'

V Sloveniji plačujemo obvezni zdravstveni prispevek, ki je trenutno določen enotno za vse, neodvisno od višine dohodka, in sicer v višini 37,17 evra. Usklajuje se enkrat letno. V DZ pa je zdaj vložen predlog, ki predvideva proporcionalni zdravstveni prispevek, torej določen z enakim odstotkom za vse, a vezan na dohodek, kar pomeni različno višino v absolutnih zneskih.

To podpirajo tudi v delu koalicije, kjer pa so bili sprva bolj naklonjeni progresivni lestvici.

V stranki SD po besedah njihove poslanke Bojane Muršič odločno podpirajo predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga pripravili v iniciativi Glas ljudstva, v DZ pa vložilo več poslancev, med njimi tudi iz vrst SD.

Sedanja ureditev, ko za obvezni zdravstveni prispevek vsi plačujemo enako, ne glede na status ali dohodke, je za Socialne Demokrate namreč "absolutno nesprejemljiva", je poudarila. To je treba spremeniti, "kajti ljudje, ki imajo nizke dohodke, si zaslužijo, da plačujejo manj, tisti, ki imamo višje, pa smo dolžni plačevati več, ker živimo v socialni državi," je ocenila. 

V SD razumejo tudi pomisleke ministra za finance Klemna Boštjančiča do predlaganih sprememb, zato pričakujejo, da bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka poskušali iskati najbolj "optimalne rešitve". Želijo si tudi socialni dialog. Muršič verjame, da bodo do konca mandata v zvezi s tem vprašanjem iskali najširši konsenz in poiskali rešitve, "tako da bomo vsi na koncu zadovoljni."

Današnjega poziva Glasu ljudstva ministru Boštjančiču, naj odstopi, Muršičeva ni želela komentirati. Glede očitkov, da so ministri iz vrst SD na vladi glasovali proti zakonskemu predlogu iniciative, pa je pojasnila, da so ministri glasovali o mnenju ministra za finance, ne pa o predlogu zakona. Zagotovila je, da ministri stranke podpirajo zakonski predlog, ob čemer je izrazila pričakovanje, da bodo na koncu našli skupno pot in "in ta nepravičen obvezni zdravstveni prispevek tudi uredili, da bodo državljani zadovoljni."

Uvedba proporcionalnega zdravstvenega prispevka ostaja koalicijska zaveza in na tem bodo vztrajali, dokler traja mandat, je bil kratek vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Spomnil je, da so predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost v DZ vložili tudi poslanci Levice in SD.

Dejstvo, da se v Gibanju Svoboda niso sopodpisali pod zakonski predlog, ne pomeni tudi nepodpore predlogu, pa je poudaril poslanec Svobode Lenart Žavbi. Spomnil je, da se rešitve glede možnosti uvedbe proporcionalnega zdravstvenega prispevka iščejo že dolgo časa.

Doslej je bilo na mizi že več kot 30 rešitev, "vsaka ima svoje težave in prednosti, o stvareh se bo treba pogovoriti," je poudaril. Izpostavil je še, da zaradi vložene pobude za referendum o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, zakonov s področja zdravstva ne morejo obravnavati.

V iniciativi Glas ljudstva so danes namreč ministra za finance pozvali k odstopu zaradi njegovih pomislekov do predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga pripravili v iniciativi. Ogorčeni so tudi nad negativnim mnenjem vlade do zakonskega predloga za uvedbo proporcionalnega zdravstvenega prispevka. Menijo, da je vlada s tem izbrala kapital namesto ljudi.

Predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki bi uvedel proporcionalni zdravstveni prispevek in so ga pripravili v omenjeni civilni iniciativi Glas ljudstva, so ga na začetku julija v DZ vložili samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek, poslanka Levice Nataša Sukič in poslanka SD Bojana Muršič. Po predlagani ureditvi bi 90 odstotkov zavezancev plačevalo nižji prispevek, 10 odstotkov pa višji. A je vlada prejšnji teden sporočila, da zakonskega predloga ne podpira in da je potreben celovit pristop k spremembi sistema financiranja javnega zdravstvenega sistema.

V iniciativi Glas ljudstva so nad odzivom vlade ogorčeni. Odločitev vlade, da zavrne predlog zakona, predvsem pa način argumentacije te zavrnitve, po njihovem mnenju nakazujeta, da želi vlada breme po njihovem krivičnega zdravstvenega prispevka zavestno pustiti na plečih najrevnejših, kar je po njihovem mnenju moralni in politični škandal brez primere.

Namesto, da bi odpravila krivico, da najrevnejši plačujejo dvakrat več kot najbogatejši, jo vlada pod taktirko ministra Boštjančiča še zagovarja in utrjuje, menijo. Ogorčeni so tudi nad ravnanjem stranke SD. Njena poslanska skupina je sprva namreč podprla zakonski predlog in ga so-vložila v obravnavo v DZ, hkrati pa so ministri SD po podatkih, ki so na voljo iniciativi, glasovali za zavrnitev omenjenega zakonskega predloga.

"Z zavrnitvijo našega predloga je vlada pokazala svoj pravi neoliberalni obraz. Ni za ljudi, ampak ji gre za kapital" je na današnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije in Zvezo društev upokojencev Slovenije, poudaril nekdanji minister za zdravstvo in predstavnik iniciative Dušan Keber. Argumente, s katerimi je vlada zavrnila predlog iniciative, je označil za "diletantske, pristranske, arogantne, lažnive in podcenjujoče", po mnenju Kebra kažejo tudi na popolno odsotnost empatije.

Predstavnik iniciative Jaša Jenull pa je spomnil, da je bil pravični zdravstveni prispevek tudi ena izmed predvolilnih zavez strank trenutne vladne koalicije. Kljub javnim obljubam premierja Roberta Goloba, da bo že do konca leta 2024 ta prispevek preoblikoval v pravični prispevek, po katerem bo vsak prispeval enak delež v odvisnosti od svoje plače, se to ni zgodilo, je med drugim poudaril Jenull.

V negativnem mnenju vlade ni enkrat izpostavljeno, da tisti na dnu socialne lestvice v absolutni vsoti plačujejo dvakrat več kot tisti na vrhu, v odstotku so pa razlike deset do stokratne, pa je izpostavil Keber. V navedbi vlade, da je potreben celovit pristop k spremembi sistema financiranja javnega zdravstvenega sistema, pa vidi izgovor, da se nič ne naredi.

Kot najbolj groteskno pa v iniciativi izpostavljajo trditev iz stališča ministrstva za finance, da bi bila razbremenitev, od katere bodo imeli največ koristi revni, le malo učinkovita za davčno blagajno, ker bodo ljudje z minimalnimi dohodki porabili dodatnih deset ali dvajset evrov za hrano in zdravila.

"Minister za finance, ki na svoje sodržavljanke in sodržavljane gleda samo skozi prizmo fiskalne vzdržnosti, konkurenčnosti in gospodarske rasti, pri tem pa popolnoma zanemarja socialno pravičnost, kohezijo in solidarnost, na taki funkciji v socialni državi nima kaj iskati, zato ministra Boštjančiča pozivamo k odstopu," je poudarila predstavnica iniciative Katarina Rotar.

Nad odgovorom vlade so ogorčeni tudi predstavniki upokojencev. Vladni odgovor razumejo kot sprenevedanje ter skrivanje dejstva, da s tem, ko se ne loti celovite prenove davčnega sistema in sistema socialnih prispevkov, podpira le interese kapitala, ni pa ji mar za ljudi, ki živijo na pragu revščine in plačujejo enak oziroma višji prispevek kot tisti z višjimi mesečnimi dohodki. V sindikatu in v Zvezi društev upokojencev Slovenije zato pozivajo vlado in državni zbor, da uresničita zaveze, dane ljudem, in sprejmeta zakon, ki bo po meri večine Slovencev in Slovenk, je poudarila Nevenka Lekše iz Sindikata upokojencev Slovenije.

Glas ljudstva vse tri poslanske skupine poziva, da podprejo predlog za odpravo krivične ureditve in zagotovijo, da vsi prebivalci države plačajo pravičen in enak delež svojega prihodka za potrebe javnega zdravstva. Če koalicijski poslanci tega ne bodo storili, bodo po mnenju iniciative dokončno dokazali, da sedanja oblast še daleč ni v službi socialne države in ljudi, temveč v službi kapitala.

Njihov predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost predvideva uvedbo proporcionalnega zdravstvenega prispevka. Tako bi ukinili enotni obvezni zdravstveni prispevek ter namesto njega v ustreznem odstotku povečali zdravstveni prispevek delavcev, delodajalcev in upokojencev, izhaja iz predloga sprememb.

Ta tako predvideva prispevno stopnjo delojemalcev v višini 7,36 odstotka bruto plače, delodajalcev v višini 7,56 odstotka bruto plače, upokojencev v višini 7,46 odstotka pokojnine ter kmetov v višini 21,73 odstotka katastrskega dohodka.

S proporcionalno obremenitvijo plač oziroma pokojnin ter vključitvijo delodajalcev bi po takšnem predlogu 85 odstotkov delojemalcev in 98 odstotkov upokojencev mesečno plačevalo manj kot znaša dosedanji obvezni zdravstveni prispevek, skupno pa bi med vsemi zavezanci 90 odstotkov plačevalo manj kot doslej. Skupna vsota proporcionalnega prispevka upokojencev bi se v primerjavi s fiksnim prispevkom razpolovila, za 40 odstotkov pa bi se zmanjšal skupni prispevek delojemalcev, navajajo predlagatelji zakona.

Vlada pa se medtem zavzema za celovit pristop k ureditvi sprememb na področju plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje, tudi z ureditvijo bolj ustreznih podlag za njihovo plačevanje, so se na ministrstvu za finance odzvali na današnji poziv Glasu ljudstva njihovemu ministru, naj odstopi.

Na ministrstvu za finance so v odzivu za medije spomnili, da se je vlada v svojem mnenju zavzela za celovit pristop k ureditvi sprememb na področju plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Meni namreč, da je treba za ustrezno porazdelitev bremen poskrbeti ne zgolj z višanjem prispevnih stopenj, ampak primarno z ureditvijo bolj ustreznih podlag za plačevanje prispevkov, so izpostavili.

Spomnili so, da je bil leta 2022 v državnem zboru potrjen poslanski zakon, ki je zaustavil s strani zavarovalnic takrat napovedano občutno zvišanje prispevka za približno deset evrov in njegovo višino zadržal na vrednosti 35 evrov vse do 1. marca letos. Po tem datumu se je višina prispevka dvignila na 37,17 evra.

Zdravstveni prispevek, ki je z uveljavitvijo poslanskega zakona postal obvezen, je po navedbah ministrstva že pred uveljavitvijo plačevalo 95 odstotkov Slovenk in Slovencev, pri čemer pa se tudi pred spremembo ta prispevek ni razlikoval glede na premoženje oziroma dohodke posameznika.

"Pri tem pa smo s priznavanjem obveznega prispevka preko nižje obremenitve z dohodnino posredno vplivali tudi na višji neto razpoložljivi dohodek za vse," so dodali.

Spomnili so, da je obvezni zdravstveni prispevek le eden od dveh prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje v Sloveniji, kar pa zelo radi pozabljamo. "Drugi prispevek, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, že ves čas plačujejo vsi državljani in je že sedaj progresiven. In dejstvo je, da je višji za zavezance z višjimi dohodki. Ti že danes v zdravstveni sistem vplačujejo več in so solidarni do tistih, ki v sistem sploh ne vplačujejo, ob tem pa so deležni enakih pravic do zdravstvenih storitev," so izpostavili.

Skupaj tako prispevek iz prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek predstavljata zaključeno celoto prispevkov za zdravstveno varstvo. "S takim načinom se je zagotovil sistem stabilnega financiranja zdravstvenega varstva in pravic iz tega naslova, kar pa nenazadnje predstavlja temelj socialne države," so izpostavili.

Znova so izpostavili, da bi se s predlogom poslanskega zakona dodatno povišali stroški dela v celotnem gospodarstvu, vključno z javnim sektorjem, kar bi povečalo tudi proračunske odhodke. "Strošek dela predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost poslovnega okolja in na odločitve delodajalcev pri zaposlovanju, investiranju ter dolgoročnem poslovnem načrtovanju," so dodali.