Glede sestave Evropske komisije pogledi držav članic ostajajo razdeljeni, prav tako tudi pri načinu sprejemanja odločitev. O definiciji tega načina ministri vsebinsko niso razpravljali, govorili pa so o njegovem obsegu, pri čemer vrsta držav ni izrazila pripravljenosti odreči se soglasju pri več politikah, kot sta davčna ali pa zunanja.
Predsedujoči, irski zunanji minister Brian Cowen, je kljub vsemu ostal optimist. "Razprava je bila izjemno koristna in dobili smo vrsto predlogov, ki jih bomo uporabili pri oblikovanju novega kompromisa. S potekom pogajanj sem zadovoljen," je dejal. A kljub temu je Cowen napovedal dodatni krog pogovorov, ki bo čez slab teden, v ponedeljek, 24. maja. "Prihodnji teden se bomo dobili, da bomo lahko zagotovili še hitrejši napredek," je pojasnil irski zunanji minister.
Rupel: Slovenija vztraja na vetu
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je dejal, da želi Slovenija v Evropski komisiji v prihodnje ohraniti načelo enega komisarja na državo članico, saj v tem vidi zagotovilo za enakost in enakopravnost, obenem pa ne tudi zmanjšanja učinkovitosti omenjenega telesa. "Za Slovenijo je zastopanost v komisiji izjemno pomembna," je dejal Rupel.
Zato je irski kompromisni predlog, po katerem bi Evropska komisija dva polna mandata sicer delala po tem načelu, leta 2014 pa bi bilo število komisarjev zmanjšano, minister v današnji razpravi označil za slabo rešitev. Boljša je celo rešitev iz osnutka ustave izpod peresa konvencije o prihodnosti EU, ki bi leta 2009 pravico odločanja podelila le 15 komisarjem, čeprav bi v komisiji vsaka država še naprej imela svojega člana, je dejal. Boljše bi bilo tudi končno odločitev odložiti na leto 2014, a na odlaganje v EU vlada prevelika "alergija", je opozoril.
Pri tem je minister kritiziral zagovornike krčenja komisije na račun njene učinkovitosti. "Ta argument je nekonsistenten - po njem bi deset let bila komisija neučinkovita, potem pa bi nenadoma postala spet učinkovita, samo zato, ker bi imela manj članov," je dejal Rupel, ki je sicer opozoril, da je več držav nakazalo pripravljenost odreči se načelu komisarja na državo, a v zameno za kaj drugega. Da bi kaj takega storila Slovenija, ni izključeno, a to je lahko le odločitev vlade in državnega zbora.
Pri obsegu odločanja s t. i. kvalificirano večino pa Slovenija vztraja, da se ne širi tudi na poglavje davkov, je nadalje razložil minister. "Razumemo sicer nekatere motive, da bi se to zgodilo, a kljub temu vztrajamo, da se na davčnem področju odloča s soglasjem," je izjavil Rupel. V tem država ni osamljena - najbolj vneta zagovornica soglasja in s tem pravice do veta je Velika Britanija, podporo pa ima tudi v Irski in celi vrsti novih članic.
