Ministri se ne dajo

Prvi dan rednega julijskega zasedanja, zadnjega pred parlamentarnimi počitnicami, so ministri odgovarjali na številna poslanska vprašanja.

Poslanec SD Miran Potrč je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča naslovil poslansko vprašanje, v katerem ga je vprašal, ali držijo navedbe, da bo Drobnič v okviru pogajanj o zakonu o delovnih razmerjih delavce zastopal kar sam. Minister je pojasnil, da je bilo v izjavi v javnost zapisano, da je v skrajnem primeru pripravljen delavce zastopati tudi sam. To pa je bilo izrečeno ob priložnosti, ko so sindikati zapustili pogajanje in javnost je to razumela kot premalo odgovorno obnašanje za zastopanje delavcev v takšnih pogajanjih, je dodal Drobnič.

"Ne morem pustiti, da bi delavcem padel standard in torej sem njihov zastopnik in to želim biti tudi vnaprej," je še povedal Drobnič. Potrča, ki je predlagal, da državni zbor o odgovoru ministra na naslednji seji opravi javno razpravo, odgovor Drobniča ni zadovoljil. "Izjava, ki jo je dal, brez dvoma posega v položaj delavcev in posega v položaj njihovih predstavnikov," meni Potrč.

Zver: Pred menoj je bil šolski sistem res precej razgrajen

Poslanec LDS Ljubo Germič je na ministra za šolstvo Milana Zvera naslovil vprašanje, kaj namerava ukreniti v zvezi s težavami, ki so jih povzročili kriteriji za vpis v srednje šole. Izkazalo se je namreč, pravi Germič, da so bili vpisni kriteriji popolnoma zgrešeni in so v šolski sistem vnesli zmedo, negotovost in strah. "Kljub opozorilom strokovnjakov ste ostali gluhi za vsa opozorila in s trmastim vztrajanjem ste pri svojih kriterijih otroke in s tem starše pripeljali v razmere, v katerih se tudi odličnjaki s sami peticami niso mogli vpisati na želene gimnazije," je dejal Germič in ministru očital, da razgrajuje šolski sistem.

Minister Zver je očitke zavrnil z besedami, da ne gre za razgradnjo, ampak za stabilizacijo sistema, "ki je bil pred menoj res precej razgrajen". Sicer pa je bilo v letošnjem letu razpisanih kar 3.500 mest več v srednjih šolah, kot je kandidatov, in kar 92 odstotkov se jih je vpisalo na želene šole. Sicer pa so merila za vpise v šole, kjer je bil vpis omejen, pripravile same šole in ne ministrstvo za šolstvo. "Funkcija meril je, da določi diferenciacijo, merila napravijo razliko, ne enakosti. Če sin kakšnega elitneža v Sloveniji pač ni bi bil uvrščen na želeno šolo, bog pomagaj, je pač tako," je na očitke še odvrnil Zver. Tudi Germiča ministrov odgovor ni zadovoljil, zato zahteva poslansko razpravo o njem.

Vprašanje poslanke SD Majde Potrata ministru za šolstvo Zveru pa se je nanašalo na pravilnik o potrjevanju učbenikov in delovnih zvezkov. Prepričana je, da se z njim učiteljeva avtonomija ni uveljavila, ampak znašla pred velikim pritiskom. Pri tem so odločitve o nakupu in uporabi delovnih zvezkov osrednji problem, meni poslanka. Ministra med drugim sprašuje, kakšne učinke bodo prinesle spremembe predvsem za kakovost pouka ter s katerimi okvirnimi pogoji in sistemskimi rešitvami bo zagotovil funkcioniranje šolske avtonomije.

Sprememba zakona iz lanskega leta je napotila strokovni svet, da potrjuje samo učbenike, ne pa tudi drugih učnih pripomočkov, pravi Zver. Vse ostalo je prepuščeno avtonomni presoji učitelja, katerega od učnih pripomočkov in učil bo poleg učbenika še uporabljal, tudi delovne zvezke. Ugotavlja še, da se je javnost pri vprašanju potrjevanja učbenikov in delovnih zvezkov razdelila: "Nekateri so bolj na strani kapitala oziroma interesov založnikov, drug del javnosti je na strani staršev, ki so doslej kupovali vse mogoče, čeprav tega ni bilo treba v pedagoškem procesu."

Poslanka SD je predlagala, naj DZ o ministrovem mnenju opravi razpravo. Zdi se ji namreč, da je iz njegovega odgovora mogoče razbrati tudi strokovno degradacijo tistih strokovnjakov, ki opozarjajo na to, kaj utegne prinesti takšna odločitev v pravilniku.