Vlada je namreč sprejela predlog izhodišč za socialni sporazum za obdobje 2006 - 2009, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Vlada bo izhodišča posredovala socialnim partnerjem in jih povabila k oblikovanju pripomb in dopolnitev besedila. Na podlagi posredovanih pripomb in predlogov bo ministrstvo za delo pripravilo gradivo za pogajanja, ki naj bi se čimprej začela.
Vlada je izhodišča za socialni sporazum za naslednje mandatno obdobje sprejela že v marcu, ker pa je hkrati pristopila tudi k sprejemanju gospodarskih in socialnih reform, je bilo delo na socialnem sporazumu nekoliko zaustavljeno. "Tako so želeli tudi socialni partnerji," je pojasnil Drobnič. Socialni partnerji so predlagali, da se razprava o vsebini socialnega sporazuma začne šele po tem, ko bo vlada predstavila okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki je bil takrat v pripravi.
Vlada je tako sprejela dopolnjena izhodišča za socialni sporazum, je dejal Drobnič ter izrazil prepričanje, da bo delo dobro steklo. Izhodišča so bila deležna dopolnitev na področjih gospodarskih ukrepov, fleksibilnosti trga dela, davkov in javnih financ, je naštel. Potrdil je, da dokument navaja tudi uvedbo enotne davčne stopnje.
Spremembe niso obsežne, je poudaril Drobnič. Dodal pa je, da bo mogoče v nadaljnjih pogajanjih vnesti tudi nove ukrepe, ali pa nekatere črtati. Vlada je že imenovala pogajalsko skupino, dialog pa bo potekal v okviru ekonomsko socialnega sveta.
Potrjen predlog zakona o varstvu javnega reda in miru
Vlada je potrdila tudi predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim bo celovito urejeno področje varstva javnega reda in miru na javnih in v zasebnih prostorih. Osnovno načelo predloga zakona je jasno in določno opredeliti nesprejemljiva družbena ravnanja in zanje določiti primerno sankcijo, je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh.
Cilj predloga je tudi, da deluje tudi protidiskriminacijsko, saj predvideva višje sankcije, če je prekršek storjen zaradi diskriminacije. Med temeljnimi cilji zakona je zapisano tudi učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva ter poudarjanje varnosti oseb v zasebnem prostoru, ki je bila do zdaj zavarovana samo z določbo "ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru". Ministrstvo za notranje zadeve želi s predlogom oblikovati soodgovornost lokalnih skupnosti in policije pri zagotavljanju varnosti s podelitvijo pooblastil za ukrepanje občinskim redarjem.
Vlada za ratifikacijo dveh sporazumov med EU in ZDA
Ministrski zbor je potrdil predloga zakonov o ratifikaciji sporazumov o izročitvi in o medsebojni pravni pomoči med EU in ZDA. Vlada je predloga zakonov poslala v obravnavo v državni zbor.
Sporazum o izročitvi določa kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, ureja način pošiljanja dokumentacije za izročitev ter določa možnost začasne predaje osebe, ki je v postopku ali prestaja kazen na ozemlju zaprošene države, in možnost uporabe skrajšanega postopka izročitve. Sporazum vsebuje tudi določbe glede odločanja v primeru več prošenj za izročitev oziroma v primeru prošnje za izročitev in evropskega pripornega naloga. Sporazum izrecno ureja, pod katerimi pogoji se lahko izročitev zavrne, če je v državi prosilki za dejanje, za katero se zahteva izročitev, predpisana smrtna kazen.
Sporazum o izročitvi med EU in ZDA določa tudi, da morajo vse članice EU še pred začetkom njegove veljavnosti z ZDA skleniti posebne bilateralne sporazume o izročitvi. Slovenija je tak sporazum z ZDA podpisala 17. oktobra.
Sporazum o medsebojni pravni pomoči pa ureja posredovanje podatkov v zvezi z bančnimi računi in transakcijami, možnost ustanovitve in delovanje skupnih preiskovalnih skupin, zaslišanje oseb s pomočjo video konference, uporabo modernih telekomunikacijskih sredstev med pristojnimi organi po sporazumu, izvajanje medsebojne pravne pomoči tudi za potrebe določenih upravnih organov, omejitve uporabe podatkov ali dokazov, poslanih državi prosilki, in možnost zavrnitve medsebojne pravne pomoči zaradi varstva osebnih podatkov, možnost za določitev zaupnosti zaprosil ter določa razloge za zavrnitev zaprosila skladno z notranjim pravom zaprošene države, vključno s primerom, da bi ugoditev zaprosilu lahko škodila suverenosti, varnosti, javnemu redu ali drugim bistvenim interesom zaprošene države.
Sprejete usmeritve za odpravo gradbenih ovir za invalide
Vlada se je seznanila tudi s predlogom nacionalnih usmeritev za izboljšanje dostopnosti za invalide. Minister za delo Drobnič je pojasnil, da je glavni cilj projekta Dostopna Slovenija predvsem izboljšanje integracije invalidov ter enake možnosti na vseh področjih življenja (delo, družbene aktivnosti in drugi vidiki sodelovanja ter bivanja).
Strategija je sestavljena iz sedmih temeljnih ciljev, ki imajo posamezne ukrepe; skupaj ta načrt vsebuje 40 ukrepov na področju grajenih in komunikacijskih ovir v obstoječih objektih, je dejal Drobnič. Nanašajo se na primer na dostopnost do izobraževanja ter na zagotovitev dostopnosti do delovnih mest, predvideni so ukrepi za senzorno ovirane invalide ter osebe z motnjami v razvoju, ki jim je potrebno zagotoviti informacije.
Četrti sklop ukrepov se nanaša na javni transport, peti na zagotovitev informacij v javni upravi in na svetovnem spletu, šesti na oblikovanje področnih komisij na lokalni ravni in ustreznega telesa pri ministrstvu za delo, zadnji cilj pa se nanaša na oblikovanje in vplivanje na javno mnenje ter na promocijo tega programa.