Sindikati stopnjujejo pritisk na vlado, ministrica vse skupaj označuje za folkloro

Ministrica je na današnji novinarski konferenci odgovarjala na vprašanja, povezana s plačami v javnem sektorju. O podrobnostih plačne reforme danes še ni želela govoriti, v sredo bodo namreč izhodišča predstavili na koalicijskem vrhu, jih dokončno uskladili, nato pa na vladi sprejeli. Takoj zatem bodo sklicali pogajanja s sindikati javnega sektorja. "Ponedeljkova pogajanja bodo tradicionalno namenjena vsem predstavnikom reprezentativnih sindikatov. Ostali dnevi v tednu bodo potem namenjeni področnim pogajanjem, kjer se bomo o posameznih elementih dela pogajali v ožjih skupinah, kjer je in kakor je smiselno," je napovedala.

Finančni učinki vsega, kar so se doslej dogovorili, po njenih besedah ostajajo znotraj okvira, ki so ga jasno napovedali že lani jeseni ob pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Kot je spomnila, so takrat rekli, da lahko za plače v javnem sektorju v letošnjem in prihodnjem letu namenijo 100-odstotno vrednost inflacije, ki bo ugotovljena za lani. "To je 611 milijonov evrov in vse, kar smo se v tem trenutku dogovorili, je v okviru teh 611 milijonov. Niti evra nismo šli prek napovedanega," je zagotovila ministrica.

Povišica je bila delno realizirana v decembru, delno pa bo še v aprilu. Zdravstveni delavci so v decembru prejeli 40 dodatnih milijonov, pomočnice vzgojiteljic in mladi raziskovalci 18, sodniki in tožilci pa okoli devet milijonov evrov. Gasilci hočejo osem plačnih razredov, oziroma 37 odstotkov višje plače, policisti in vojaki 16 odstotkov višje plače, cariniki pa 20 odstotkov višje plače. Oglasili so se tudi kulturniki, a natančnih zahtev še niso predstavili.

Skupna vsota že podpisanega in še zahtevana bi tako nanesla na približno 910 milijonov evrov, kar je 30 milijonov več od predvidene rasti davčnih prihodkov (880 milijonov evrov) v državno malho. Kako bo to vplivalo na zdravje javnih financ? "Predvsem je treba poudariti, da je primanjkljaj javnih financ, ki ga proračun predvideva, pet odstotkov BDP in da je ta primanjkljaj med največjimi v EU. V kolikor bo vlada preveč širokogrudna pri tem, da ugodi zahtevam, se seveda lahko zgodi, da bo primanjkljaj lahko celo še višji," je komentiral predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. 

Ajanović Hovnik je poudarila tudi, da vse, kar so se dogovorili s posameznimi sindikati, izhaja iz realizacije v preteklosti sklenjenih dogovorov in zakonske materije, k čemur so se zavezali tudi z dogovorom oktobra lani. Zato ne razume pritiskov, kjer prav sindikati, ki so podpisali ta dogovor, danes vztrajajo pri tem, da vlada parcialno posega oziroma določene skupine v javnem sektorju obravnava drugače kot vse ostale.

O pritiskih je dejala: "Če smem nekoliko provokativno, gre za na nek način folkloro tudi našega sindikalnega dogovarjanja, kjer nekako obstaja percepcija, da če se ne oglasiš, te ni, in to ne glede na to, ali je tvoje javljanje upravičeno ali neupravičeno in ali so zahteve nenazadnje tudi utemeljene."

"S to folkloro je začela vlada, s tem ko je določenim poklicnim skupinam dala več. Ne glede na to, da je to bilo nekje izpogajano, ampak vendar je bilo izpogajano mimo centralne sindikalne mize," je bil kritičen Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije.

"Če ministrica to razume kot folkloro, je to njen problem. Jaz ji sporočam v imenu sindikata carinikov Slovenije, da ne bomo več čakali na nobeno lestvico, vlada je svoj sporazum prelomila v več zadevah," pa je dejal Dušan Pečnik s Sindikata carinikov Slovenije in dodal, da ga prav s tega razloga niso podpisali, saj so že lani oktobra sumili, kaj se bo dogajalo.

Sodniki izjema, gre za odpravo neustavnega stanja

Izjema so sodniki, ki bodo dobili dodatnih 600 evrov bruto mesečno, a tu gre po besedah ministrice za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim na nek način odpravljajo neustavno stanje. Kot je pojasnila, sodniki niso v enakem položaju kot javni uslužbenci, saj jim ustava kot funkcionarjem zagotavlja finančno avtonomijo.

Pri tem je navedla, da so plače v sodstvu realno padle. V času, ko je bilo povprečje rasti plač v javnem sektorju približno 13 odstotkov, je bil padec plač v sodstvu petodstoten, v tožilstvu pa nekaj čez 10-odstoten, je navedla. Pravna podlaga za izplačilo omenjenega dodatka sodnikom je po njenih besedah v medresorskem usklajevanju.

'Sindikati, ki so najbolj glasni, so v preteklosti tudi največ pridobili'

Po njenih navedbah je bila od leta 2015 do leta 2022 rast plač pri določenih poklicnih skupinah tudi do 50-odstotna, pri nekaterih pa so bili dvigi mnogo nižji. Pritisk sindikatov tako, kot je dejala, razume tudi na nek način kot ohranjanje njihovih pozicij in statusa quo. "Sindikati, ki so najbolj glasni v teh svojih zahtevah, so v preteklosti tudi največ pridobili," je menila ministrica.

Gasilci, ki so bili v preteklih dneh med tistimi, ki so izrazili zahtevo po dvigu plač, so po njenih navedbah od leta 2015 do leta 2022 pridobili za 26 odstotkov višje plače. Kar pa zadeva problematiko minimalne plače, pa tega izziva po njenih besedah ni mogoče reševati drugače kot z novo plačno lestvico. Gasilcem pa sporoča, da je ta problem mogoče reševati z reformo in ne s cesto.

Predlagajo, da bi novo plačno lestvico vezali na določen delež, količnik povprečne plače v zasebnem sektorju, s čimer bi se po navedbah ministrice izognili tako pasti minimalne plače kot inflacije, saj bi se lestvica na ta način sama po sebi uskladila. Če ne želimo imeti uravnilovke, bo treba vzpostaviti neko razmerje in njihov predlog je, da je med minimalno in maksimalno plačo razmerje ena proti sedem, kar je eno najnižjih razmerij v okviru EU, je še pojasnila.

Opozorilo: 'Masa za plače se ves čas povečuje'

Ajanović Hovnik je opozorila, da imamo v javnem sektorju avtonomno rast plač, kar pomeni, da se masa za plače ves čas povečuje. Nova plačna lestvica bo po njenih napovedih tudi brez upoštevanja odpravljanja nesorazmerij nekaj stala že zaradi spodnje tretjine plačne lestvice, a pričakujejo, da bo v nadaljevanju tudi zajezila nadaljnjo rast. Pri tem je ministrica omenila izračune, da se v četrtem letu taka reforma lahko sama po sebi poplača.

Ministrica je komentirala še zahteve občin, da jim država vsaj delno pokrije dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. "Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov," je dodala ministrica. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.

Ministrica ustanovila strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave

Ajanović Hovnikova je z namenom modernizacije javne uprave ustanovila strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, ki bo sestavljen iz treh delovnih skupin. K sodelovanju je povabila predstavnike univerz in fakultet, gospodarskih in obrtnih združenj, nevladnega sektorja ter zaposlene v javni in državni upravi.

Prva delovna skupina se bo posvečala regulatornemu okvirju, torej zakonodaji, v okviru katere delujejo državni organi. Glavna prioriteta skupine bo resolucija o normativni dejavnosti. Slednja je, tako ministrica, sicer dobra, a premalo vključujoča. Odločevalci se po njenih besedah premalokrat poslužujejo napotil resolucije, z večjim vključevanjem javnosti pa bi odločitve pridobile dodatno legitimnost.

Vključevanje javnosti je izpostavila kot zelo pomembno za povečanje zaupanja državljanov v odločitev politike, ob tem pa kot pomembno izpostavila tudi presojo učinkov pred sprejetimi ukrepi in po določenem obdobju, ko so ukrepi že v veljavi. Na ministrstvu ob tem zaznavajo tudi pomanjkanje medresorskega sodelovanja.

Druga delovna skupina bo bdela nad reorganizacijo upravnih enot, kjer bodo iskali sinergije z lokalno samoupravo. Ocenila je, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave, saj je trenutnih 58 upravnih enot med seboj zelo neenakih. Tudi kar se tiče pravnih praks, kar je z vidika pravne države nedopustno, je poudarila.

Spomnila je tudi, da marsikateri postopki trajajo predolgo in so zato neučinkoviti, uporabnike pa spravljajo v stisko. Najbolj izrazito na področju tujcev, kjer imajo po njenih besedah pripravljene kratkoročne ukrepe, ki jih bodo v kratkem sprejeli v okviru zakona o tujcih. "Tu bomo pod določenimi pogoji odpravljali krajevno pristojnost, bomo pa tudi naslovili kar nekaj administrativnih obremenitev, za katere smo zaznali, da jih lahko brez nekega prevelikega tveganja naslovimo in tudi s tem pospešimo postopke," je dejala in dodala, da v prihodnjih mesecih pričakuje določene izboljšave tudi na najbolj obremenjenih upravnih enotah.

Ob tem razmišljajo tudi o različnih možnostih reorganizacije upravnih enot.

Tretja delovna skupina pa se bo posvečala regulaciji upravnih postopkov in digitalizaciji upravnega poslovanja. Prevečkrat se po njenih besedah soočamo z digitalizacijo sicer starih organizacijskih struktur, kar ne pomeni premika na bolje.

Posvetovalno telo se je po besedah ministrice že sestalo, v roku 10 dni pa se bodo prvič sestale še delovne skupine. Prve rešitve pričakuje v drugi polovici letošnjega leta, implementacijo rešitev pa v prihodnjem letu.