Ministrica: Dolge čakalne vrste v Borovnici nedopustne

V občini Borovnica se je upokojila zdravnica s koncesijo. V Zdravstvenem domu Vrhnika so zato zaposlili novo zdravnico, ki je z opredeljevanjem bolnikov začela v sredo ob sedmih zjutraj, pred zdravstveno postajo Borovnica pa je zato nastala dolga čakalna vrsta.

Po veliko zdravstvenih domovih se menjajo zdravniki, naloga zdravstvenega doma pa je, da prenos organizira tako, da ljudje ne čakajo, je pred današnjo sejo vlade, ki opravlja tekoče posle, poudarila Prevolnik Rupel.

"To, kar se je zgodilo včeraj, ni primerno, ni dopustno. Če bi bilo tako vsakič, ko se zdravnik zamenja, bi imeli velikokrat čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi. Ampak očitno v tem zdravstvenem domu niso pravilno organizirali. Imamo dobre prakse v številnih zdravstvenih domovih, kjer teh čakalnih vrst ob menjavi zdravnikov ni," je ocenila. Poudarila je, da so za vse zdravstvene domove odgovorne občine.

Podatki kažejo, da se v slovenskem zdravstvu letno izpolni pogoje za upokojitev približno 80 zdravnikov, poleg tega pa prihaja do pogostih kadrovskih menjav med domovi, pravi ministrica. Ker v vseh primerih ne pride do kaotičnih razmer pred vhodi, ministrica ocenjuje, da je odgovornost na strani vodstva. "Jaz menim, da je naloga vsakega direktorja, da zagotovi, da organizacija poteka tekoče in nikakor ne na škodo pacientov."

Glede možnih rešitev, kako zmanjšati čakalne vrste ob opredeljevanju pacientov, pa meni, da je teh več. Zdravstveni dom lahko informacijo glede opredeljevanja pacientov pri novem zdravniku objavi na spletu. Možna rešitev bi bila tudi, da bi se vse paciente, ki so opredeljeni pri zdravniku, ki odhaja, avtomatično preneslo na novega zdravnika, pacientu pa bi ostala možnost, da se naknadno izpiše. Tako bi pravica do izbire zdravnika še vedno ostala na strani pacienta.

Vendar pa je treba za sprejem takih sistemskih ukrepov po besedah ministrice spremeniti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakon o pacientovih pravicah, kar ni mogoče zaradi pritožbe na ustavno sodišče.

Na vprašanje, ali meni, da je bila odhajajoča vlada v prejšnjem mandatu uspešna pri krepitvi javnega zdravstva, pa je odgovorila, da "absolutno da ja."

Kot je poudarila, je ustavno sodišče potrdilo večino zakonodajnih odločitev, sprejetih v mandatu prejšnje vlade, narašča tudi število zdravnikov in sester. "Čakalne dobe na prvi pregled so se skrajšale. Število nedopustno čakajočih pa je padlo, čeprav se je število pacientov v sistemu povečalo," je še poudarila Prevolnik Rupel.

Ministrica predlaga spremembo dveh ključnih zakonov: Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o pacientovih pravicah. Bistvo predlagane rešitve je olajšanje prenosa podatkov, ko stari zdravnik odide in pride nov. "Namreč ukrep, ki ga predlagamo na ministrstvu za zdravje, je, da pride do avtomatskega prenosa vseh kartotek," poudarja Prevolnik Ruplova. Čeprav so spremembe trenutno v zakonodajnem zastoju, ostaja cilj jasen: zmanjšati birokratske ovire za paciente in preprečiti fizično čakanje pred vrati zdravstvenih domov.

Iz zdravstvenega doma Vrhnika, pod katerega sodi tudi Borovnica, so pisno odgovorili, da način opredelovanja pri novem zdravniku ni kaprica zdravstvene ustanove, ampak da izhaja iz zakona o pacientovih pravicah. 

Dodali so, da bi si tudi sami želeli, da bi bil prenos pacientov avtomatičen, saj bi to zmanjšalo administracijo. In da bi si želeli prednostno opredeljevati paciente iz lokalnega okolja, vendar, da so pri tem zaenkrat še močno omejeni. 

Pisno se je odzval tudi župan Borovnice, ki sprašuje pristojne na ministrstvu, če se zavedajo, kakšne zakone, pravilnike in predpise imajo v veljavi v dobi t.i. umetne inteligence. Sprašuje se tudi, kdaj bodo ukrepali, da se obstoječe stanje izboljša. Župan svoj odgovor zaključi z mislijo, da je vsa situacija, ki se očitno dogaja tudi drugod po Sloveniji bizarna in spada v nek drug čas, za katerega smo mislili, da je že zdavnaj minil.