Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je na Brdu pri Kranju gostila srečanje notranjih ministrov Zahodnega Balkana se je dotaknila tudi aktualnega stanja na področju migracij. "Kot vidimo, je situacija trenutno mirna, nihče pa ne more predvideti, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih," je dejala.
Opozorila pa je, da je trend naraščanja nezakonitih prehodov meje opazen. "V prvih sedmih mesecih so policisti obravnavali skoraj tisoč nezakonitih prehodov državne meje, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj dvakrat več," je povedala.
V prvih sedmih mesecih je bilo vloženih skoraj 800 prošenj za mednarodno zaščito, od tega največ od državljanov Afganistana – okoli 320.
"Kar se pa tiče poti preko Zahodnega Balkana, letos beležimo 67-odstotni porast ilegalnih migracij v Sloveniji. Posebej v zadnjih dveh mesecih ugotavljamo večji delež tujcev, ki jih hrvaški varnostni organi niso obravnavali," je še povedala ministrica.
Dodala je še, da na podlagi pogovorov s prijetimi ugotavljajo, da uporabljajo vse mogoče alternativne poti za prehod v Zahodno Evropo. V zadnjem času jih veliko pride tudi prek Bosne in Hercegovine in nato prek Hrvaške, je povedala Györkös Žnidarjeva.
"Dejstvo pa je, da število tujcev v Srbiji, Grčiji, ostaja, torej njihovo število se ne zmanjšuje in smo pozorni na morebitne migracijske premike in to velja tudi za morebitno preusmeritev migracijskega toka iz Italije. Slovenija se zaveda, da smo ujeti med dve migracijski poti in da moramo biti v pripravljenosti," je zatrdila.
V Grčiji zabeležili porast prihoda migrantov
Število prihodov migrantov v Grčijo se je v avgustu povečalo, so danes sporočili z Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Opozorili so, da vse večje število prihodov otežuje razmere v prenatrpanih otoških begunskih taboriščih.
Največje povečanje prihoda migrantov, ki večinoma prihajajo iz Sirije in Iraka, so zabeležili na otokih Lezbos, Ios, Samos in Leros. Med njimi je tudi veliko število otrok.
V mesecu avgustu so tako zabeležili 3600 novih prihodov, kar je 1400 več kot v juliju. Zaradi povečanega števila prihoda migrantov so nekatera begunska taborišča postala prenatrpana.
"Pri UNHCR smo močno zaskrbljeni zaradi vse slabših razmer na vzhodnih grških otokih v Egejskem morju," so sporočili iz UNHCR.
V Grčiji je trenutno nameščenih približno 60.000 migrantov in beguncev, predvsem iz Sirije in Afganistana. Veliko migrantov je že obupalo nad nadaljevanjem poti, potem ko je več držav EU lani zaprlo svoje meje. Druge skrbi možna deportacija v Turčijo.
Grške oblasti niso zmožne obravnavati tolikšnega števila prošenj za azil, ki so predpogoj, da se migranti z grških otokov premaknejo na kopno. Na otokih je zato možnost nasilja, samopoškodb in spolnega nasilja večja, so še sporočili iz UNHCR.
EU in Turčija sta lani podpisali sporazum, ki je zajezil val na sto tisoče migrantov v Grčijo. Ankara zaradi sporov z Brusljem glede spoštovanja človekovih pravic grozi z razveljavitvijo sporazuma.
Notranji ministri Zahodnega Balkana na Brdu o upravljanju notranje varnosti
Notranji ministri držav Zahodnega Balkana so se sicer srečali na Brdu pri Kranju v okviru 6. neformalnega srečanja procesa Brdo, kjer so uradno zagnali pobudo Integrativnega upravljanja notranje varnosti na Zahodnem Balkanu. V okviru te pobude bo Slovenija vodila del, ki je namenjen boju proti terorizmu, je sporočila ministrica Györkös Žnidar.
Györkös Žnidarjeva je v izjavi po srečanju, ki je na Brdu pri Kranju potekalo za zaprtimi vrati, izpostavila, da so varnostna tveganja prerasla meje ene države in da se je s temi izzivi mogoče soočiti le z učinkovitim sodelovanjem vseh držav v Jugovzhodni Evropi.
Koncept Integrativnega upravljanja notranje varnosti na Zahodnem Balkanu (IISG) so ministri podprli na zadnjem srečanju na Brdu aprila 2016. Z njim so razširili pobudo za boj proti terorizmu v regiji še na dve pomembni področji notranje varnosti, torej resno in organizirano kriminaliteto ter varnost meja, je pojasnila ministrica in dodala, da je nova pobuda IISG prejela široko podporo. "Danes smo ministri in drugi visoki udeleženci podprli vzpostavitev strukture, ki bo omogočala izvajanje zadanih nalog in prioritet," je povedala.
Ključni cilj te pobude je oblikovanje regionalnega sodelovanja, ki bo učinkoviteje podpiralo države Zahodnega Balkana pri prenosu standardov EU na področju policijskega dela, varovanja meja in boja proti najnevarnejšim grožnjam notranji varnosti, s tem pa prispevalo k izboljšanju varnostne situacije v regiji, je še pojasnila Györkös Žnidarjeva.
Projekt bo po njenih besedah finančno podprla tudi Evropska komisija, "ki je pokazala veliko razumevanja za potrebe regije".
Slovenija bo v tej novi strukturi v okviru platforme procesa Brdo gostila srečanja odbora ministrov in drugih najvišjih predstavnikov vseh akterjev, ki izvajajo projekte v državah Zahodnega Balkana.
Slovenija bo skupaj z Avstrijo in Centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) prevzela tudi vodilno vlogo v enem od stebrov iniciative, to je v boju proti terorizmu in njegovemu preprečevanju ter preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki vodita v terorizem, je še pojasnila ministrica.
Drugi steber v pobudi IISG je sicer namenjen boju proti hudi in organizirani kriminaliteti, tretji pa varnosti na mejah. Udeleženci ministrske konference so za predsedujočega iniciativi izbrali Rajka Kozmelja, do nedavnega uslužbenca slovenskega notranjega ministrstva, je še sporočila Györkös Žnidarjeva.
