Prenova plačnega sistema: Glavno načelo ministrice je vse ali nič

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je poudarila, ker si po njenih besedah mnogi sindikati ne želijo prenove plačnega sistema, so v vladi sprejeli načelo: "Dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič." Prav zato želijo najprej odpraviti vsa plačna nesorazmerja, nato pa bodo začeli z implementacijo nove plačne lestvice.

Eni takih, ki so se jim plače v primerjavi z drugimi zmanjševale, so sodniki in tožilci. Predsednik vlade jim je v začetku januarja osebno obljubil 600 evrov dodatka. Pa ga še niso videli.  V letošnjem letu bo, kot je napovedala, prioriteta prav odprava nesorazmerij pri zdravnikih, pa tudi sodnikih in tožilcih. Plačnih nesorazmerij za slednje po njenih besedah ne bodo reševali s posebnim zakonom.

Ministrstvo za pravosodje je namreč pripravilo interventni zakon za tak dodatek, pa je imela glede njega pomisleke zakonodajno-pravna služba, zato so ga umaknili in ga dali v oceno zunanjim pravnim strokovnjakom, ki ustavne spornosti niso zaznali. A kljub temu torej zakona ne bo: "Zdaj smo pač aktivno stopili v samo prenovo sistema kot takega in v tem trenutku ne dobimo nič tudi sam zakonodajni  postopek ne bi bil bistveno hitrejši kot ostali del dogovora ." 

"Do konca prihodnjega leta bomo torej v okviru pogajanj odpravili vsa plačna nesorazmerja, nato pa se bo začela implementacija nove plačne lestvice in postopen prehod nanjo do leta 2027," je dejala.

Prvi mejnik za odpravo plačnih nesorazmerij predstavlja 1. april, ko bodo vsi tisti, ki dviga niso dobili z novembrom 2021, deležni enega plačnega razreda, do takrat velja tudi zamrznitev stavke. "Lovimo 30. junij, ki ga lovimo. Takrat želimo imeti izpogajano vse," je dejala. Prav s slednjim pa pogojujejo realizacijo. "Z njo bomo začeli, ko bomo izpogajali vse. Higienično je namreč, da najprej počistiš za nazaj in potem začneš graditi na novo," je dejala. Nato pa sledi še odprava plačnih nesorazmerij, leta 2025 pa se začne prehod na novo plačno lestvico.

Finančni zalogaj

Ob tem je dejala, da vedo, koliko približno jih bo ta prenova plačnega sistema v javnem sektorju stala, a da ne želijo postavljati zgornje meje. "Naslavljamo več elementov, ki jih želimo v prenovo vključiti, prav zato pa o financah ne želimo javno govoriti. To ni enako temu, da ne bi vedeli, koliko bi nas prenova stala," je zagotovila ministrica in dodala, da je vse usklajeno tudi s sodelujočimi ministrstvi.

"V okviru vseh analiz, ki smo jih pripravljali in predstavljali, smo ugotavljali, kje vse imamo t. i. anomalije in kam vse želimo s prenovo plačnega sistema poseči. Zato te finančne učinke delimo na dva dela – odprava plačnih nesorazmerij in vzpostavitev nove plačne lestvice." Denar bodo zagotovili iz proračunskih sredstev, predlagali pa so tudi zamrznitev delovne uspešnosti za prihodnje leto. Ocenjujejo namreč, da izplačevanje redne delovne uspešnosti, ki državo stane okoli 100 milijonov na leto, povzroča veliko krivic med zaposlenimi. "Če že moramo kje privarčevati in na ta način hitreje postaviti sistem s pravičnejšimi merili, potem predlagamo, da se tu najlažje zamrznejo sredstva," je dejala.

Poudarila je, da smo bili v preteklih letih priča parcialnemu pogajanju posameznih skupin, kar da ruši enotni plačni sistem. "V različnih letih so si namreč posamezne skupine izpogajale sebi ugodnejšo plačno raven. Potem pa so prišle ostale skupine in, seveda upravičeno, zahtevale enako. Tako smo bili priča številnim krivicam. Zato moramo področje plač v javnem sektorju sistemsko urediti," je pojasnila.

Spregovorila je tudi o zakonu, ki je bil pred tem v obravnavi na vladi. Znova je pojasnila, da tu ni šlo za klasičen zakon, saj da je predstavljal delovno gradivo, s katerim bi lahko nato začeli pogajanja za plačno prenovo v javnem sektorju. "A nato smo se na vladi odločili, da se najprej medresorsko pogovorimo," je pojasnila in dodala, da zakona zato kot delovnega gradiva niso posredovali sindikatom ter da je takrat glavnima sindikalnima pogajalcema to tudi povedala.

'Če do vzpostavitve plačnega stebra ne pride, se pogajanja nadaljujejo'

Kaj pa, če se pogajanja zavlečejo? "Verjamem, da je rok 30. junij mogoč. Urnik do takrat je sicer precej natrpan, vendar pa imata obe strani interes, da se to izpelje," pravi ministrica, ki pojasnjuje, da se, če do vzpostavitve plačnega stebra ne pride, pogajanja nadaljujejo. "Steber ne pomeni zgolj prehod na novo plačno lestvico. Pomeni naslavljanje vseh elementov in pravic, ki vplivajo na plačno politiko, tudi na primer dopuste," je pojasnila ob tem.

Ena glavnih tem trenutnih pogajanj je sicer tudi število delovnih mest. "V zdravstvenem in socialnem varstvu imamo več kot 600 delovnih mest. Pogovarjamo se torej, kako delovna mesta združiti in jih smiselno vključiti v kolektivno pogodbo," je dejala ministrica.

Tudi glede vzpostavitve ostalih plačnih stebrov so se že sestali s predstavniki sindikatov, ki so jih vprašali, kako si zamišljajo novo plačno ureditev v njihovih stebrih. Podrobnejša pogajanja pa bodo še sledila. "Drugi plačni steber je uradništvo. Tu si bomo morali naliti čistega vina in pogledati, kaj se dogaja z nazivi v tem sektorju. Z napredovanjem v nazivu lahko namreč napreduješ tudi za pet plačnih razredov, morda tudi neupravičeno," je povedala.

Odpravljanje plačnih nesorazmerij bo sicer vezano na staro lestvico, na kateri jih bodo tudi odpravljali. Nato pa bodo postopoma implementirali še novo plačno lestvico.

S prihodnjim letom so predlagali tudi zamrznitev delovne uspešnosti, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov evrov letno. Po oceni ministrstva delovna uspešnost namreč povzroča veliko krivic med zaposlenimi, ker da enako obravnava tiste, ki dobro in veliko delajo, in tiste, ki delajo slabo in malo. "Če že kje privarčevati in potem hitreje postaviti sistem z merili, ki bodo pravičneje določena, potem menimo, da se tu najlažje zamrznejo sredstva," je dodala Ajanović Hovnikova.

Po odzivu sindikatov na vladna izhodišča za reformo plačnega sistema in razočaranju zaradi predvidenega časovnega odmika uvedbe nove plačne lestvice je sicer ministrica že poudarila, da prenova plačnega sistema zajema več korakov. Prvi med njimi bo odprava plačnih nesorazmerij. 

Glavna razlika v primerjavi s preteklim krogom pogajanj je po ministričinih besedah obrnjen vrstni red, vlada se bo tako najprej lotila odprave plačnih nesorazmerij. Dodala je, da je časovnica sicer napeta, a prepričana je, da ni nemogoča.

V sindikatih javnega sektorja so medtem ocenili, da zaenkrat znana izhodišča za pogajanja kažejo, da vlada v petek ni sprejela tistega, kar je napovedovalo ministrstvo za javno upravo. Ob tem pa so izrazili tudi razočaranje zaradi predvidenega časovnega odmika uvedbe nove plačne lestvice.