Ministrica ob dnevu žena: 8. marec opomnik za bran priborjenih pravic

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izpostavila tudi obžalovanje, da danes še ne živimo povsem enakopravno, saj je naša družba še vedno prepredena s seksizmom in sistemsko diskriminacijo zaradi različnih neenakosti, z zlorabami položajev moči. "Še vedno se srečujemo z neenakostjo delovnih pogojev, nasiljem v družinah, femicidom in zatiranjem drugačnosti ali drugosti."

A kot je poudarila ministrica za kulturo, živimo tudi v izjemno pomembnem zgodovinskem trenutku, ko tudi na področju kulture vse več ljudi glasno nasprotuje zatiranju, nasilju in zlorabam ter se vse več ljudi povezuje in gradi solidarno skupnost.

Kot je še zapisala ministrica, je 8. marec eden od najpomembnejših praznikov, saj predstavlja pogum, odločnost in prizadevanje za solidarnost in enakost. "Na ta dan obeležujemo dobrih sto let, od časov boja za svet, v katerem bi lahko ljudje ne glede na svoje okoliščine živeli dostojanstveno in enakopravno."

8. marec je po besedah ministrice tudi poklon vsem, ki so ta boj bile v preteklosti in je tako priložnost, da se spomnimo naših babic, ki so se borile proti fašizmu, patriarhatu in zatiranju vseh vrst. "Da se spomnimo vseh tistih pred nami, ki se niso pustile utišati, temveč so zahtevale enakost, enakost na delovnih mestih in enakost v svojih domovih. Vseh tistih, ki niso pustile, da o njihovih telesih odloča kdor koli drug kot one same. To so bile borke, ki so nam omogočile, da danes živimo bolje, a žal še ne povsem enakopravno."

Proti neenakosti in nasilju zaradi spola

Tako v svetu kot Sloveniji bodo ob prazniku številni dogodki. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, nemško in švedsko veleposlaništvo ter združenje Ona ve pripravljajo okroglo mizo. Na njej bodo sodelovale tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, zunanja ministrica Tanja Fajon in analitičarka pri švedskem časopisu Svenska Dagbladet Therese Larsson Hultin. Pri študentskem društvu Iskra pa v Ljubljani organizirajo feministični protestni shod s temo Patriarhat ubija.

V mednarodni anketi je sicer kar 70 odstotkov prebivalk Slovenije ocenilo, da imajo ženske v Sloveniji pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški. Delež je primerljiv z evropskim povprečjem, ki je 67 odstotkov, a občutno višji od globalnega, ki je 53 odstotkov. V Zavodu Nefiks izpostavljajo velik primanjkljaj žensk v informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT). V študiju naravoslovja, tehnike, inženirstva in matematike predstavljajo ženske le tretjino, ob upoštevanju zgolj študijev IKT je zastopanost še občutno manjša. 

V Društvu SOS telefon pa ob prazniku opozarjajo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu. V Sloveniji je nasilje partnerja doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kdaj v partnerskem razmerju. Slovenija glede na število prebivalcev izstopa tudi po umorih žensk. V zadnjih letih opazno narašča število umorov in poskusov umorov v intimnopartnerskih zvezah.

Je pa poročilo Interparlamentarne unije pokazalo, da je Slovenija lani po parlamentarnih volitvah dosegla pomemben napredek pri zastopanosti žensk. S 40 odstotki poslank v DZ se je uvrstila med države z najvišjimi deleži poslank v regiji, DZ je dobil tudi prvo predsednico.

Zetkinova borka za pravice žensk

Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. V povezavi z 8. marcem velja omeniti tudi spontano stavko newyorških tekstilnih delavk 8. marca 1857.

Zetkinova je dan žensk predlagala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je bila 1910 v Københavnu. Leto kasneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja ter ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.

A tako kot na začetku 20. stoletja tudi danes v 21. stoletju še vedno ostaja aktualna zahteva po enakem plačilu za enako delo.

Leta 1977 je Generalna skupščina ZN 8. marec z resolucijo določila kot mednarodni dan žensk.