Ministrica Vrečko na proslavi: Reformacija je prebujala ljudstvo

Reformatorji so po ministričinih besedah v svojih zgodovinskih okoliščinah pričakovali, "da cerkev nudi ljudem to, kar danes, v sodobnem kontekstu razumemo in pričakujemo od pravne in socialne države - transparentnost delovanja institucij, dostop do zanesljivih in preverljivih informacij, spodbujanje kritičnega mišljenja in svobodno odločanje posameznika o samem sebi".

Ko so pred petimi stoletji reformatorji pozivali, naj cerkvena služba obstaja zaradi človeka in ne obratno, so, tako Vrečko, "sprožili širše družbene spremembe, zaradi katerih imamo danes do države višja civilizacijska pričakovanja". Opozorila je na pomembnost javnih servisov - zdravstva, šolstva, znanosti, infrastrukture, javnega prometa in socialnega varstva, kajti "šele ko so vsakemu človeku vse te dobrine zagotovljene iz javnih sredstev, in to transparentno in pošteno, lahko človek zaživi zares svobodno".

Opozorila je na pomen digitalizacije najrazličnejših procesov, s čimer država omogoča vključevanje javnosti v sooblikovanje politik, razvoja jezika, kulture, ter na pomembnost dostopnosti kulture vsem. "Kajti umetnost in kultura ne pripadata samo izbranim. Kultura je kultura nas vseh. Je odsev naše zgodovine in tega, kdo smo. Če ne vemo, od kod prihajamo, ne moremo vedeti, kam gremo," je poudarila.

Kot je še povedala ministrica, boj za obstoj našega jezika ni bil kratek, niti enostaven, zavedanje o tem, kako težek boj se skriva za pravico do našega slovenskega jezika, pa od nas terja spoštovanje tudi do drugih jezikov, ki imajo v določenih delih Slovenije prav tako domovinsko pravico. Opozorila je na pomen dialoga ter odgovornega ravnanja z besedami še zlasti v javni razpravi, pa tudi na potrebo po odgovornem ravnanju do našega planeta.

Po ministričinih besedah je naloga vseh nas, da se postavimo na stran človeka in okolja, na stran svobode in kulture. "Le tako bomo lahko nekoč dosegli trajni mir na celotnem planetu. Le tako bo ta planet spet lahko varen in svoboden dom nam vsem. Dom, v katerem prebivajo različni glasovi, varni, slišani in sprejeti," je poudarila.

Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je v ospredje postavila knjižnice.

Umetniški del proslave, ki je nosil naslov Hiša odprtih misli. Ta hiša je dom. Dom knjig, so zasnovali režiser in scenarist Jaša Koceli ter soscenaristki Neja Petek in Tanja Gruden. Nastopili so igralci Barbara Medvešček, Jernej Čampelj, Lara Fortuna in Jaša Savnik, pevci Manca Fekonja, Leopold I., Jan Tomšič in Boštjan Narat, plesalke Lija Mozetič, Rea Vogrin, Jelena Radoičić in Daša Resnik ter glasbena zasedba pod vodstvom skladatelja Mihe Petrica. Nastopil je tudi Otroški pevski zbor RTV Slovenija.

Nastopajoči so osvetlili pomen in dediščino sistema slovenskih javnih knjižnic, ki povezuje več kot petino vseh Slovencev ali več kot 435.000 vpisanih uporabnikov in bralcev v letu 2024. Na lansko 250-letnico Narodne in univerzitetne knjižnice pa je na proslavi opozorili krajši video.