Švarc Pipanova o morebitni pritožbi Groznika: To ne zadrži novega razpisa

Potem ko je vlada v začetku julija zavrnila ponovno imenovanje Jurija Groznika, je pred ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan naloga, da najde novega kandidata za vodenje državnega odvetništva. Časa ima do 27. septembra, ko Grozniku poteče mandat, Groznik pa ima do petka čas, da se pritoži na odločitev vlade o neizbiri. Groznika bremeni, da je državno odvetništvo v zadnjih mesecih v mandatu prejšnje vlade zoper neformalnega vodjo protestnikov Jašo Jenulla vložilo več odškodninskih tožb, čemur bi se moral po mnenju te vlade upreti.

Odločanje o Groznikovem mandatu je bila prva večja kadrovska preizkušnja za ministrico, ki je vladi sprva predlagala, naj Groznika ponovno imenuje na čelo državnega odvetništva, kasneje pa podprla vlado, ki je temu soglasno nasprotovala. Na vprašanje, ali je popustila pod pritiski koalicijskih partnerjev, Groznikovemu imenovanju naj bi nasprotovali zlasti v stranki Levica, je ministrica to zanikala.

Predlog za Groznikovo imenovanje je podedovala od nekdanjega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki je oktobra lani objavil razpis za omenjeno funkcijo, vendar po do izteka mandata prejšnje vlade ni prišlo do Groznikovega imenovanja. Zakon o državnem odvetništvu pa določa, da minister kandidata, za katerega strokovna komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi. Ker je Groznik sito strokovne komisije uspešno prestal, druge možnosti, kot da ga vladi predlaga v imenovanje, ni imela, saj tekoči postopek še ni bil zaključen, je poudarila.

Ob odločitvi vlade, da Grozniku ne podeli novega mandata, se je ponovno odprlo vprašanje normativne ureditve državnega odvetništva, ki je pri svojih odločitvah vezano na odločitve vlade.

In kako bo ravnala, če se bo Groznik pritožil na odločitev vlade o neizbiri? Morebitna pritožba ne zadrži novega razpisa za generalnega državnega odvetnika, odgovarja ministrica.

Mandati potečejo tudi predsedniku vrhovnega sodišča, generalnemu državnemu tožilcu in ustavnemu sodniku

Zaplet pri tem imenovanju pa ni edino odprto kadrovsko vprašanje, ki bo jeseni zaposlovalo pravosodno ministrico. Februarja prihodnje leto namreč poteče mandat tudi predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču. Po informacijah Dnevnika se na prvi razpis sodnega sveta za najvišjo funkcijo v sodni veji oblasti ni prijavil nihče, s čimer se ponavlja leto 2016, ko sta zaradi pomanjkanja kandidatur padla v vodo kar dva razpisa za predsednika vrhovnega sodišča.

V začetku maja prihodnje leto poteče tudi mandat generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, ki ga lahko vlada skladno z zakonom ponovno predlaga za novi šestletni mandat. Ali je naklonjena ponovnemu imenovanju Škete, ministrica še ne želi razkrivati, "o tem bom razmislila, ko bo čas". Sodelovanje s Šketo je sicer označila kot odlično, izpostavila je tudi njegovo vlogo v boju proti kadrovskemu osiromašenju državnega tožilstva.

V jesenskem času se bo odločalo tudi o novem ustavnem sodniku. V uradu predsednika republike prijave za novega ustavnega sodnika pričakujejo do 9. septembra. Ministrica pravi, da usklajevanja v koaliciji glede najprimernejšega kandidata še potekajo. "Ko bo kaj več znano, bomo to tudi sporočili javnosti," je napovedala.

Zakaj primanjkuje kandidatov?

Po mnenju ministrice so razlogi za pomanjkanje kandidatov za predsednika vrhovnega sodišča številni in jih je treba iskati tudi v številnih načrtnih in sistematičnih napadih na sodstvo v času prejšnje vlade. "Videli smo, da je pretekla vlada pravosodne deležnike siromašila, tako kadrovsko kot finančno, prav tako v preteklem mandatu ni bilo praktično nobene komunikacije s pravosodjem in to zagotovo ne prispeva k dvigu ugleda institucije," je poudarila.

Drugi, prav tako pomemben razlog pa vidi v plačnih razmerjih med funkcionarji in javnimi uslužbenci v pravosodju, "ki je res že absurdno porušeno. Tako da se pravzaprav postavlja vprašanje, zakaj bi se človek prijavljal na izpostavljene funkcije, ki so pod medijskim udarom določenih političnih opcij, odgovornost pa je velika. Naša naloga je, da ta vtis spremenimo."

Ministrica pogreša varovalke, ki bi onemogočale zlorabe instituta

Na vprašanje, ali bi moralo biti državno odvetništvo pri svojih odločitvah bolj avtonomno, ministrica odgovarja, da njegovi popolni neodvisnosti ni naklonjena, da pa v zakonodaji pogreša varovalke, ki bi onemogočale zlorabo instituta zavezujočega navodila vlade državnemu odvetniku, kot smo bili temu priča v času prejšnje vlade pri vlaganju tožb zoper petkove protestnike. Zakon državnemu odvetniku izrecno ne omogoča, da zavrne navodilo vlade, če je to nezakonito ali celo protiustavno, kar bo treba popraviti, je poudarila.