Ministrica za zdravje o noveli, mariborski onkologiji in odhodu zdravnikov

Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek je po pregledu dokumentacije o širitvi mariborske onkologije, ki je pokazal, da postopki niso potekali optimalno, ponudil svoj odstop. "Po pregledu dokumentacije je postalo jasno, da bi lahko postopki, predvsem tisti, povezani z odkupom stanovanj, potekali učinkoviteje in hitreje," je v oddaji 24UR ZVEČER dejala zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je odstop Pliberška sprejela.

Urad trenutno ostaja brez direktorja, urgentno iščejo novega vršilca dolžnosti, a konkretnega imena sicer za zdaj še nimajo. Zagotavlja pa, da bo vodenje prevzela oseba, ki ima ustrezno znanje in kompetence, da do takih zamikov ne bo več prišlo.

V vmesnem času se bo ministrica sama sestala z Družbo za razvoj infrastrukture in z mariborskim kliničnim centrom, da bi našli rešitev in projekt vodili naprej. Pravi pa, da vajeti na uradu ne bo vzela v svoje roke. "Na ministrstvu pripravljamo veliko zakonodaje, veliko sistemskih sprememb tako na področju financiranja kot drugod. V pripravi imamo 12 zakonov in absolutno ne morem prevzeti še vodenja urada za investicije." 

A zakaj na ministrstvu niso že predhodno opazili, da nekaj ni v redu? Zakaj niso strožje izvajali nadzora? "Urad je samostojen organ v sestavi ministrstva, odgovornost pa je korektno prevzel direktor. Kar se tiče nadzora s strani ministrstva, na ministrstvu je za investicije odgovoren državni sekretar Pinter. Oba s Pliberškom sta mi poročala o poteku investicij in sta mi zagotovila, da vse poteka v redu," je pojasnila. Njunim besedam pa je zaupala in verjela, dokler se niso pojavili dokumenti.

In čeprav gradnja mariborske onkologije že poteka, pa gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. Je pa dokončno, je poudarila ministrica. "To pomeni, da gradnja, ki je že v polnem zamahu, lahko poteka. Pogajanja s stanovalci Masarykove bomo prioritetno nadaljevali. Verjamem, da se bomo dogovorili in uredili pravna razmerja z lastniki stanovanj. Če bomo s pogajanji dosegli neko sporazumno ceno in s tem odkup stanovanj, se lahko upravni spor umakne, četudi bo ta že sprožen," je povedala. A sama sicer verjame, da bodo s pogajanji uspešni.

Dražja tudi dvigala

Kaj pa se je zgodilo z investicijo v dvigala kliničnega centra? 2,6 milijona evrov za osem dvigal, 332.000 torej na dvigalo. Ministrica razlaga, da je do razlike prišlo iz več razlogov; pet dvigal se bo po novem dvignilo vse do devetega nadstropja, prav tako pa je višji strošek tudi zaradi protipotresne ojačitve dvigalnih jaškov. "Ta ojačitev bi morala biti v vsakem primeru izvedena," je jasna gostja, ki je pojasnila, da so dvigala v bolnišnicah od tistih v zasebnih stanovanjih dražja tudi zato, ker so drugačna, močnejša, zmogljivejša, vgrajen pa imajo tudi kartični sistem.

Povedala pa je še, da je bil projekt pripravljen že dlje časa in da težko komentira, kako so se odločali in zakaj slednjega niso v prvotni pogodbi upoštevali že takrat. 

'Ne smemo si privoščiti nadaljevanja slabe regulacije zdravstvene dejavnosti'

Mnoge medtem razburja tudi zakon o zdravstveni dejavnosti. Proti so Zdravniška zbornica, zasebni zdravniki, mladi zdravniki, številni onkologi, radiologi, direktorji zavodov ... Številni zdravniki zaradi zakona grozijo tudi z odhodom, kar pa se ministrici ne zdi smiselno. "Da zdravniki odidejo še preden poznajo člene in novelo. Utemeljitev, da odhajajo zaradi nje, se mi zato zdi nesprejemljiva, saj se sploh še ne ve, kaj bo v noveli, ki je komaj končala javno razpravo, nanjo pa smo prejeli 100 komentarjev, ki jih še moramo pregledati," je dejala.

"Dejstvo pa je, da moramo regulirati sistem zdravstvenega varstva. Moramo določiti, kaj je javna zdravstvena mreža, kakšna so razmerja, kdo lahko dela kje, kaj se dela v samoplačniški dejavnosti in v kakšnih oblikah lahko zdravstveno osebje dela pri drugih delodajalcih," je dodala. 

Poudarila je še, da je namen novele, čeprav se bolnišnice bojijo še večjega upada zdravnikov, ravno nasproten: zadržati zdravnike v javni zdravstveni mreži. Zato je Prevolnik Ruplova poudarila: "V tem trenutku si ne smemo privoščiti nadaljevanja slabe regulacije zdravstvene dejavnosti. Dejavnost moramo regulirati tako, da bodo bolniki prišli do storitev, ki jih potrebujejo." Meni namreč, da v trenutnem sistemu bolniki niso deležni neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Na vprašanje o tem, ali so naredili kakršne koli analize na tem področju, ki bi jim zagotovile rezultat novele zakona, pa je dejala, da imajo precej podatkov o tem, koliko storitev je trenutno narejenih v zasebnem in javnem sektorju. O napovedi presoje ustavnosti novele pa je povedala, da sama sicer ne vidi nobene točke, ki bi bila sporna, a da o tem ne more soditi ne ona ne Zdravniška zbornica, ki je presojo napovedala. "O tem bo sodilo ustavno sodišče."