Ministrsko srečanje Pobude za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM) se je končalo s sklepom, da je ta regionalna pobuda v tem času zelo dobrodošla, da pa so v njenem delovanju tudi pomanjkljivosti.
"Izboljšanje pričakujemo v bližnji prihodnosti predvsem na področju vojaškega sodelovanja, saj je delovanje večnacionalnih sil JV Evrope v objektivnem interesu držav članic, predvsem v interesu miru, varnosti in stabilnosti v celotni regiji JV Evrope," je po koncu srečanja poudaril slovenski obrambni minister Anton Grizold. Udeležence srečanja je pred tem sprejel tudi predsednik republike Janez Drnovšek, ki je v svojem nagovoru prav tako poudaril pomen pobude SEDM.
Kot je po koncu srečanja povedal slovenski obrambni minister, so se udeleženci strinjali, da je "pobuda SEDM v JV Evropi zelo dobrodošla v tem času in da v marsikaterem vidiku izpolnjuje pričakovanja, ki smo si jih zastavili leta 1997". Toda pobuda ima "na določenih ravneh svojega obstoja in delovanja tudi pomanjkljivosti, ki jih bodo države članice poskušale odpraviti", je poudaril Grizold in izpostavil potrebo po večjem sodelovanju na vojaškem področju.
V prihodnje skupna večnacionalna brigada
Posvetili so se tudi ocenam vojaških zmogljivosti brigade, ki nastaja v okviru te regionalne pobude, t.j. jugovzhodne evropske brigade SEEBRIG, in se zavzeli, da se v prihodnosti nadoknadijo nekatere pomanjkljivosti, predvsem vojaškega sodelovanja, je še pojasnil Grizold. Kot je dodal, so sprejeli skupna izhodišča za nadaljnjo delovanje SEEBRIG. Slovenija je sicer še vedno opazovalka v tej regionalni pobudi za vzpostavitev skupne večnacionalne brigade, se pa bo po Grizoldovih napovedih v bližnji prihodnosti vključila z enim ali dvema visokima vojaškima častnikoma.
Brigada SEEBRIG v sodelovanju z zvezo Nato
Glede brigade SEEBRIG, ki naj bi postala operativna že leta 2005, se je postavilo tudi vprašanje njene neposredne uporabnosti. Pomočnik namestnika ameriškega obrambnega sekretarja Ian Brzezinski je poudaril, da je potrebno brigado čimprej uporabiti v praksi in na terenu, najbolje pa bi po njegovem mnenju bilo, da bi brigada sodelovala v kakšni operaciji zveze Nato. Pri tem je kot lepo priložnost izpostavil misijo Združenih narodov v Afganistanu (ISAF), ki jo je prevzela zveza Nato, in kjer bi lahko sodelovala tudi brigada SEEBRIG.
Mednarodna štabna vaja SEESIM 04
V okviru pobude SEDM bo od 8. do 12. novembra potekala tudi mednarodna računalniško podprta štabna vaja SEESIM 04, ki jo bo gostila Turčija. Na vaji bodo preko komunikacijskih in računalniških povezav sodelovale vse države, ki sodelujejo v pobudi SEDM. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, je namen vaje izboljšati ukrepanje držav članic pobude SEDM ob odpravljanju posledic terorističnih napadov, pospeševati uporabo in vključevanje skupnih postopkov pri odzivanju civilnih in vojaških struktur na tovrstne dogodke v državah jugovzhodne Evrope in okrepiti regionalno sodelovanje.
Na srečanju deset držav članic in države opazovalke
Ministrskega srečanja so se udeležile delegacije desetih držav članic, Albanije, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Slovenije, Turčije in ZDA. Sodelovale so tudi delegacije iz Ukrajine, ki je država opazovalka, pa tudi iz Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki sta bili gostji.
Prisotni so bili tudi predstavniki sekretariata SEDM, poveljstva SEEBRIG, poveljstva Nato iz Neaplja ter Pakta stabilnosti za JV Evropo.
Tudi bilateralni pogovori
Udeleženci so letošnje ministrsko srečanje, ki ga je gostila Slovenija, izkoristili tudi za mnoga bilateralna srečanja, ki po oceni Grizolda "še dodatno prispevajo k dobrim odnosom v tej regiji". "Posebno sem prepričan, da bo regionalna pobuda SEDM v prihodnosti utrdila svoj položaj v tej regiji, kajti za države JV Evrope predstavlja zelo dobrodošel forum; ne samo za izmenjavo izkušenj, znanj, ampak tudi za skupno reševanje problemov na različnih ravneh," je poudaril minister. Izpostavil je, da so današnji "varnostni izzivi 21. stoletja" postali tako kompleksni, da jih ne more rešiti nobena država sama zase, ampak je potrebno sodelovanje. Regionalni pristopi so tu prvi korak, je še poudaril Grizold.
Mednarodno sodelovanje je dejansko potrebno
Grizold je sicer že ob odprtju ministrskega srečanja SEDM poudaril, da je "dediščina JV Evrope mednarodni skupnosti, predvsem pa državam v regiji, dokazala, da varnost ni samoumevna, temveč je dobrina, za katero si morajo države prizadevati". "Pobuda za sodelovanje obrambnih ministrstev JV Evrope deluje v regiji, ki tovrstno pobudo dejansko potrebuje, saj vzpodbuja medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja ter tako prispeva k dolgoročni stabilnosti," je ocenil minister. Slovenija je tudi prepričana, da bo tovrstno povezovanje držav JV Evrope ob njenem vključevanju v evroatlantske integracije v prihodnosti regiji omogočilo, da bo varnost širila in ne bo le njena prejemnica, je še dodal.
Tudi o imenu Makedonije
Na novinarski konferenci so spregovorili tudi o ameriškem priznanju Makedonije pod njenim ustavnim imenom. Namestnik grškega obrambnega ministra Vasilios Michalolakos je poudaril, da je "Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), prijateljska država in potencialna zaveznica", vendar Grčija ne podpira imena, ki ga je kot državno ime zapisala v ustavo, prav tako pa ne podpira ameriškega enostranskega dejanja, do katerega imajo ZDA sicer vso pravico. Pri tem je izpostavil tudi stališče Evropske unije, ki je podobno kot grško. Ostali ministri o tej problematiki niso spregovoril, so se pa dogovorili, da v sklepno izjavo ne bodo zapisali imen držav, ki so sodelovale na tokratnem ministrskem srečanju SEDM v Ljubljani.