Sprejeti rebalans bo na prvi pogled najhuje prizadel ministrstvo za zdravje, ki bo izgubilo kar 7,6 odstotka svojega proračuna, s tem pa bodo privarčevali milijardo in sto milijonov tolarjev. Od tega so pol milijarde prenesli iz blagajne zdravstvenega zavarovanja, torej je primanjkljaj zdravstvene blagajne toliko večji.
200 milijonov bodo prihranili pri delu ministrstva, za 400 milijonov pa se bodo zmanjšale investicije. Proračuna za gradnjo nove pediatrične klinike in onkološkega inštituta ne bosta zmanjšana, oškodovani pa bodo nekateri drugi projekti, tudi nakup nove opreme, ki je že zdaj velika težava v zdravstvu.
Največji znesek k rebalansu bo prispevalo ministrstvo za finance, ki ima tudi sicer največji proračun, tako da 2,8 milijarde tolarjev predstavlja le tri četrtine odstotka proračuna ministrstva.
2 milijardi in 250 milijonov bodo prihranili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, toda zakoniti socialni transferji zaradi tega ne bodo trpeli. Prihranek je tolikšen, ker so izdatki ministrstva letos manjši od pričakovanih.
Med tistimi, ki bodo k prihranku prispevali nominalno večje zneske je tudi ministrstvo za promet, ki bo izgubilo 1,9 milijarde, ali dobra dva odstotka svojega proračuna. Zato pa, pravijo na ministrstvu, najpomembnejši projekti, mislijo predvsem na gradnjo avtocest, ne bodo ogroženi.
Nekatere druge ceste pa bodo najbrž ob koncu leta še bolj luknjaste in razrite, saj pričakujejo, da bodo veliko projektov prestavili ali vsaj upočasnili.
Ministrstvo za obrambo bo med manj prizadetimi. V proračunsko varčevanje bodo prispevali 340 milijonov, torej približno pol odstotka proračuna, privarčevali pa jih bodo z racionalizacijo. Zaposleni bodo denimo porabili manj ur, nakupili pa bodo tudi manj streliva. Kljub temu varnost države ne bo nič manjša, pravijo.
Podobno je na ministrstvu za kmetijstvo, kjer morajo prihraniti 642 milijonov. Zagotavljajo namreč, da kmetje varčevanja ne bodo čutili, saj bodo vse subvencije in druge dajatve plačane kot je bilo dogovorjeno, rezerve pa bodo morali najti drugje.
Na ministrstvu za okolje so prepričani, da jim bo 420 milijonov rebalansa uspelo razdeliti na vse njihove projekte tako, da nihče ne bo čutil posledic. Bolj zaskrbljeni so na ministrstvu za kulturo, kjer bodo ostali brez pol milijarde tolarjev. Zaradi tega bodo zmanjšali sodelovanje s tujino, pasove pa bodo še bolj morali stisniti tudi v javnih zavodih. V katerih in kakšne posledice bo to imelo, za zdaj še niso mogli povedati.
1,2 odstotka proračuna ali 705 milijonov tolarjev, bodo prihranili na ministrstvu za notranje zadeve, na ministrstvu za zunanje zadeve pa bo prihranek znašal četrt milijarde, ali malce več od dveh odstotkov njihovih sredstev. Prepričani so, da to na njihovo delovanje ne bo vplivalo, natančnega načrta varčevanja pa še nimajo.
Med tistimi, ki bodo varčevanje vlade bolj čutili so ministrstva z manjšimi proračuni, ministrstvo za pravosodje, na primer bo moralo prihraniti 3 odstotke in pol, še manjši proračun ministrstva za informacijsko družbo pa bo lažji za 2,2 odstotka.
Ministrstvo za gospodarstvo bo ostalo brez dobrih dveh odstotkov proračuna, prihranili pa naj bi 630 milijonov.
Ena postavka pa se bo povečala. Za pokojninsko blagajno bodo tako namenili 4 milijarde in 660 milijonov več kot so predvidevali ob začetku leta in s tem, vsaj upajo, uspeli pokriti letošnjo izgubo pokojninske blagajne.
