S 4. členom novele zakona o vodah bi posegli v 69. člen obstoječega zakona. S spremembo bi bilo pod določenimi strogimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so spomnili na okoljskem ministrstvu.
"Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila," so zapisali v sporočilu za javnost.
Gre za enega od dveh členov novele, na katera so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, naj amandmaja ne sprejmejo, je poslance pozvala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Za del javnosti je sicer sporen tudi del novele, ki bi spremenil 37. člen zakona o vodah tako, da bi omogočil določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu bi bilo mogoče na teh območjih med drugim graditi javno in komunalno infrastrukturo ter objekte v javni rabi. 2. člen novele, ki posega v ta člen zakona o vodah, v predlogu novele za zdaj ostaja.
Novela je prvotno predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je kasneje oba omenjena člena v predlog novele vnesla z amandmaji, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.
Vnašanje tako pomembnih sprememb brez javne obravnave je med drugim kritično ocenil varuh človekovih pravic Peter Svetina, problematiziral ga je tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju.
Na ministrstvu za gospodarstvo so sicer v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju pojasnili, da so želeli s spremembo odpraviti neskladnosti v zakonu o vodah. 69. člen obstoječega zakona namreč prepoveduje gradnje na vodovarstvenem območju, 74. člen pa jih po njihovih navedbah omogoča pod določenimi pogoji. "Predlagana sprememba ne bi posegala v te pogoje ali dodatno obremenila okolja," so navedli.
74. člen zakona o vodah sicer navaja, da se zaradi različne stopnje varovanja v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja. Pravilnik določa delitev na širše, ožje in najožje območje, pri čemer se denimo na širšem vodovarstvenem območju varovanje izvaja z blažjim vodovarstvenim režimom.
"Želimo si širše razprave o razmerju med 69. in 74. členom zakona o vodah - v dobro gospodarskih družb, ki so na podlagi tega nejasnega razmerja že gradile, in tistih, ki jih to še čaka. Pitna voda je ustavna kategorija, to je nedvomno in nobena predlagana sprememba je ni ogrožala," so zapisali na gospodarskem ministrstvu ob tem.
Ker pa ne želijo bremeniti osnovnega namena spreminjanja zakona o vodah, so se odločili, da umaknejo člen, ki razburja civilno družbo, in pristopijo k širši javni razpravi o načinih odprave neskladnosti zakona, so dodali.
Strokovna združenja za vodo pozdravljajo umik spornega člena
Podpisniki javnega poziva vladi in DZ ob spremembah zakona o vodi pozdravljajo odločitev, da se sporni 4. člen umakne iz predloga zakona, ki bi lahko po njihovi oceni pomenil dodatno in nesprejemljivo ogrožanje kakovosti podzemnih voda, ki so najpomembnejši vir pitne vode pri nas.
Ob tem so opozorili, da predlog zakona še vedno vsebuje 2. člen, ki pa ogroža priobalna in vodna zemljišča. Določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča gradnjo objektov v javni rabi, je po njihovem mnenju odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč. Kot poudarjajo, se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Podpisniki poziva zato pozivajo vlado, naj iz predloga zakona umakne tudi omenjeni člen.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.