Za izplačilo neizplačanega dodatka za nego otroka potrebnih okoli pet milijonov evrov

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, ki rešuje problematiko dodatkov za nego otroka za pomoč in postrežbo, s katero so se srečali starši slepih in slabovidnih otrok.

Starši slepih in slabovidnih otrok so se morali po uveljavitvi dela takratnega pokojninskega zakona leta 2003 po navodilu centrov za socialno delo odločiti med prejemanjem dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo. Večina se jih je odločila za slednjega. A po sodni odločbi iz leta 2012 se dodatka ne izključujeta, kar so jim centri za socialno delo sporočili šele tri leta pozneje. Nekateri starši so na centre vložili tožbo, da bi jim za nazaj izplačali sredstva, do katerih so bili upravičeni.

Kot so danes sporočili z ministrstva, je ministrica Ksenija Klampfer po novem letu sklicala sestanek z Državnim odvetništvom in varuhom človekovih pravic, na katerem so iskali pravno podlago za pripravo posebnega zakona za rešitev težav. Februarja je problematiko staršev slepih in slabovidnih otrok obravnavala tudi komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Takrat se je ministrstvo zavezalo, da bo pripravilo predlog zakona, ki bo osnova, da se staršem povrne izgubljena sredstva. Zaustavljeni so bili tudi postopki izvršb, ki so potekali proti nekaterim staršem slepih in slabovidnih otrok.

Po predlogu zakona bodo upravičenci do izplačila tako tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tudi tisti, ki je niso, so pa izpolnjevali siceršnje pogoje. Na ministrstvu so ocenili, da bo do neizplačanega dodatka za nego otroka upravičenih približno 65 staršev slepih otrok v višini 30.000 evrov, kar pomeni 1.950.000 evrov. Do neizplačanega dodatka za nego otroka zaradi neupoštevanja statusa šolanja bo upravičenih približno 336 staršev otrok v višini 9600 evrov, kar pomeni 3.225.600 evrov. Skupno bo ministrstvo za to namenilo okoli 5,18 milijona evrov.

S sprejemom se mudi

Predlog zakona je prav danes potrdil vladni odbor, kar verjetno ni naključje, saj je o realizaciji sklepov februarske seje danes razpravljala parlamentarna komisija za peticije. Da je očitno tudi to dejstvo vplivalo na sprejem predloga, je opomnila tudi predsednica komisije Eva Irgl, ki je pozdravila odločitev. Komisija se je sicer zgolj seznanila z uresničevanjem sklepov, novih na to temo pa danes niso sprejemali.

Ministrica Klampferjeva je na seji napovedala, da bo zakon že v četrtek sprejet tudi na vladi, še isti dan pa ga bodo napotili v državni zbor. Na naslednjem kolegiju državnega zbora pa bodo skušali doseči, da ga uvrstijo že na naslednjo sejo. Čeprav je dejala, da je od tam naprej stvar poslancev, kdaj bo zakon sprejet in bo posledično stopil v veljavo, jo je Irglova spomnila, da je vseeno stvar ministrstva, ali bo predlagalo odločanje o zakonu po rednem ali skrajšanem postopku. Klampferjeva je zagotovila, da bodo skušali ubrati čim krajšo proceduro.

Da se s sprejemom mudi, so na današnji seji izpričali tudi nekateri starši otrok, ki so prejeli odločbe o izvršbi in so te za zdaj zamrznjene do 20. februarja. Kot je sicer povedala ministrica, so že februarja na vse centre za socialno delo poslali dopis, v katerem so te pozvali k ustavitvi vseh izvršb in k temu, da ne vlagajo novih.

V začetku marca je generalni državni odvetnik tudi na delovno in socialno sodišče naslovil predlog, da vse že razpisane naroke prekličejo, novih pa ne razpisujejo več, je na seji povedal predstavnik pravosodnega ministrstva Miha Verčko. Pri tem so vseeno morali upoštevati pravne okvirje, zato podobnega vzvoda za postopke, ki so na podlagi pravnih sredstev že bili v teku, niso imeli. Čeprav so sodišča odločila izvršbe, pa tam, kjer je bila upnica država, v skladu s sklepom parlamentarne komisije po njegovih zagotovilih ne bo šla v izvršbo.