Ministrica: Omejitev višine bolniškega nadomestila nujen ukrep

Glede na trenutno stanje je tudi omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost nujen ukrep, saj je treba nasloviti finančni primanjkljaj, se je na očitke, da predlog novega zdravstvenega interventnega zakona ne vsebuje le nujnih ukrepov, pač pa tudi posege v sistemsko zakonodajo, odzvala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Ministrstvo je deležnikom predlog poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, s tako kratkim rokom pa številni deležniki niso bili zadovoljni, zato so danes na ministrstvu rok podaljšali do prihajajočega četrtka.

"V vsej pripravi smo se mogoče nekoliko zakalkulirali. Seveda smo rok takoj, ko so nas deležniki opozorili, da je prekratek, podaljšali. Upam, da bo zdaj dovolj dolg, da bodo uspeli pregledati zakon, saj si želimo njihovih povratnih informacij, da jih bomo lahko tudi upoštevali pri nadaljnji pripravi," je v izjavi  po nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije povedala ministrica Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, kako komentira očitke nekaterih deležnikov, da predlog zakona vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo, ne le nujne ukrepe, je odgovorila, da meni, da so s predlogom naslovili predvsem nujne ukrepe. Tako ocenjuje, da je tudi predlagana omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost v trenutnih razmerah nujen ukrep. Ta ukrep bi sicer na letni ravni za zdravstveno blagajno pomenil okvirno 11 milijonov evrov prihranka, je razvidno iz predloga zakona, ki ga je neuradno pridobila STA.

Predlog zakona je sicer predviden za sprejemanje po nujnem parlamentarnem postopku. Na ministrstvu po besedah ministrice predvidevajo, da bo sprejet do konca leta. Predlog namreč med drugim podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo po ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Pred izjavo za medije pa je ministrica v nagovoru skupščine zdravniške zbornice poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, kako pomemben je zavzet, zadovoljen in motiviran kader v zdravstvu, zato so že začeli pripravljati nekatere spremembe, ki bodo olajšale tudi delo zdravnikov.

Tako je članom skupščine predstavila nekatere rešitve omenjenega interventnega zakona. Ta pri mladih zdravnikih uvaja možnost opredeljevanja pacientov že v tretjem letu in ne več šele četrtem letu specializacije družinske medicine. Prav tako predlog zakona zagotavlja možnost ustreznega nagrajevanja zdravstvenih delavcev v ekipah ambulant družinske medicine, pa tudi otroškega in šolskega dispanzerja, ki opravljajo dodatno delo. Doslej je bilo tovrstno nagrajevanje le začasen ukrep.

Predlog zakona bi odpravil zgornjo mejo števila ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike ter širil obveznost vključevanja v zagotavljanje dežurne službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na vse zdravnike, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Spomnila je, da pripravljajo tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil zbiranje vseh izvidov in "slikovnega materiala" na enem mestu, kar bo zmanjšalo potrebo po ekonomsko neupravičenem ponavljanju preiskav.

V svojem govoru se je dotaknila tudi priprave splošnega dogovora v zdravstvu za prihodnje leto. "Ker predlog splošnega dogovora s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni upošteval vseh usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, smo na ministrstvu ta predlog morali zavrniti," je pojasnila in dodala, da bo moralo ministrstvo, glede na današnji datum, predvidoma tudi za prihodnje leto žal zopet sprejeti uredbo.

Danes se je po njenih besedah zopet sestala delovna skupina za pripravo protokola urejanja čakalnih seznamov, ki pa do soglasja še ni prišla. Pripraviti sicer želijo protokol, ki bo vseboval tudi IT-rešitve za razbremenitev zdravstvenega kadra, hkrati pa bo protokol prinesel večje obveznosti pacientov. Ti bodo morali sprejeti večjo odgovornost in se terminov, na katere so naročeni, v veliki meri držati. Analiza prvih pregledov na 10 področjih v zdravstvu, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, je namreč pokazala, da trenutna stopnja odpovedovanja terminov znaša 20 odstotkov.

KSJS: Ministrstvo za zdravje naj nemudoma skliče usklajevanja glede predlaganega interventnega zakona

V zdravniškem sindikatu Fides so svoje prvo mnenje o zakonu ministrstvu posredovali v petek, nanaša pa se na člene, "ki zadevajo vključevanje zdravnikov v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, omejitve izrabe letnega dopusta, dodatkov za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ter za izbiro specializacije iz družinske medicine, uvedbo kapice na nadomestila in zaostritev prepovedi dela pri drugem delodajalcu". Zaradi kratkega roka je mnenje oblikovalo ožje vodstvo sindikata, po proučitvi vsebin predloga zakona in iz javnosti dostopnih informacij pa so ga danes posredovali še v potrditev glavnemu odboru sindikata.

V Fidesu opozarjajo, "da predlog zakona vsebuje številne predloge rešitev sistemskega značaja, ki bi morala biti predhodno vsebinsko skomunicirana z zdravniškimi organizacijami in reševana sistemsko, nenazadnje tudi skozi obljubljeno prenovo plačne zakonodaje". Ob tem so spomnili na dva podpisana sporazuma z vlado, iz katerih izhaja zaveza po novi plačni zakonodaji v zdravstvu. Sami pa se, tudi zaradi nekaterih izjav odločevalcev, bojijo, da "poskuša vlada ponovno preko interventnega zakona narediti obvod od prepotrebnih sistemskih sprememb".

"To kar nas posebej skrbi, je dejstvo, da bodo restrikcije, ki se s predlogom zakona uvajajo za zdravnike in zobozdravnike, namesto stabilizacije razmer v zdravstvu še bolj destabilizirale že tako krhek sistem. Nezavidljiv trend delnega oz. popolnega zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po principu palice nedvomno pospešil. To nam je zdaj vsem popolnoma jasno," so zapisali v Fidesu.

Kot je za STA povedala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, so omenjeni sindikati kljub kratkemu roku v petek na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel vseeno naslovili odziv na predlagane rešitve, v vednost pa so ga posredovali tudi kabinetu predsednika vlade.

V dopisu so opozorili, da bi se morale tovrstne zakonske rešitve sprejemati v poglobljenem socialnem dialogu, v katerem lahko socialni partnerji obrazložijo svoje predloge in sooblikujejo predlog zakona. Ob tem so opozorili, da v tem primeru predlaganega interventnega zakona do socialnega dialoga sploh ni prišlo, in ministrico pozvali, naj nemudoma skliče usklajevanja socialnih partnerjev, kjer bodo imeli možnost z ministrstvom in vlado doseči širši družbeni konsenz.

Opozorili so tudi, da predlagani interventni zakon vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo na področju zdravstva, ne le interventnih ukrepov. Kot primer je Ilešič Čujevičeva navedla kapico na višino nadomestil za bolniško odsotnost in znižanje teh nadomestil, pa tudi zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru neplačevanja prispevkov, kar da bistveno slabša zdravstveno zavarovanje številnih državljanov.

Zakon je po njenih besedah napisan podobno kot zakoni o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19, na katere so v času prejšnje vlade leteli številni očitki, saj so tako kot ta zakon poleg interventnih ukrepov vsebovali sistemske posege v zakone.

V dopisu ministrstvu za zdravje so tako sindikati predlagali črtanje večine določbe, ki predvideva kapico na višino nadomestil za bolniške odsotnosti, pa tudi člena, ki predvideva zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Izpostavili pa so tudi številna nomotehnična vprašanja, med drugim glede predlagane omejitve izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce, saj ocenjujejo, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do letnega dopusta. Predlog zakona namreč v primeru aktivacije načrta zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč predvideva prepoved izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce in sodelavce, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Na vprašanje, ali je katera od predvidenih rešitev dobra, je Ilešič Čujevičeva izpostavila ponovno podaljšanje obdobja, ko se nadomestilo za bolniško odsotnost zaposlenih izplačuje v breme delodajalca, na 30 dni.

Sindikati so predlagali še, naj se v predlog zakona doda določbo glede standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti. Tako predlagajo dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti z določbo, da standarde in normative sprejme minister za zdravje, kar da je že določeno v aneksu h kolektivni pogodbi.

Zdravniška zbornica in Zbornica - Zveza podpirata predlog interventnega zakona v zdravstvu

Zbornica zdravstvene nege podpira nekatere predlagane rešitve v zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Zdravniška zbornica Slovenije pa deli mnenje o nujnosti hitrega ukrepanja, a ministrstvu predlaga usklajevanje popravkov. Po mnenju zbornic sicer potreba po hitrem ukrepanju ne opravičuje kratkega roka za pripombe.

Iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) so sporočili, da podpirajo predlog zakona, ki omogoča financiranje stroškov tečaja in opravljanje preizkusa slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce s strani delodajalcev. Menijo pa, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti, da bi omenjeni stroški bremenili proračun in ne delodajalcev.

Zato so ministrstvu za zdravje podali pobudo, da bi nadzor nad znanjem jezika pri zdravstvenih delavcih izvajal Zdravstveni inšpektorat RS in ne inšpekcija, pristojna za kulturo in medije, kot je sedaj predvideno, saj ta inšpekcija nadzora pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne izvaja.

Zbornica - Zveza podpira tudi, da se do 31. decembra 2024 podaljšata ukrep iz predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva o podaljšanju roka, če gre za občasno ali začasno opravljanje zdravstvenih storitev, in ukrep, da se za diplomirano medicinsko sestro in diplomirano babico zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Omenjena ukrepa sedaj veljata do konca tega leta.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva predvideva dodatek za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, v Zbornici - Zvezi pa so ministrstvo za zdravje opozorili na nujnost nagrajevanja referenčnih medicinskih sester in medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki v predlogu zakona niso bile vključene.

Glede kratkega roka za oddajo pripomb so navedli, da Zbornica - Zveza razume, da nujni ukrepi terjajo hitre zakonodajne postopke, vendar učinkovitost postopka ne opravičuje dejstva, da morajo deležniki pripombe posredovati v tako kratkem času.

Zdravniška zbornica Slovenije z ministrstvom za zdravje deli mnenje o nujnosti hitrega ukrepanja, vendar lahko rešitve delujejo le, ko jih kot razumljive in smiselne sprejmejo prebivalci in zaposleni v zdravstvu, so za STA zapisali v odzivu na predlog zakona. "Za odpravo organizacijskih slabosti zdravstvenega sistema, kar je cilj zakona, se je nujno izogniti nastanku novih slabosti, zato smo ministrstvo opozorili na zaznane pomanjkljivosti in predlagali usklajevanje popravkov, s katerimi bi pripravili bolj dovršene rešitve," so navedli.

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je sicer podaljšanje roka danes pozdravila. "Veseli nas, da bomo lahko pripravili bolj konstruktiven odgovor, kar se tiče nekaterih nomotehničnih stvari v zakonu, besedila kot takega, pa seveda tudi nekaterih, na prvi pogled zelo nejasnih določil,"  je dejala ob robu današnje skupščine. Med nejasnostmi je denimo izpostavila dežuranje vseh zdravnikov. "Tukaj si ne predstavljamo konkretno, kako bo to potekalo, verjetno so mišljeni tudi zdravniki, ki delajo izven javnega sektorja. To določilo se lahko bere na več načinov, mogoče to pomeni korak naprej k temu, da bi lahko zdravstvene storitve za zavarovance izvajali tudi zdravniki, ki sicer nimajo koncesije, izvajajo pa storitve, ki so za bolnike potrebne in za katere smo ljudje zavarovani. Upamo, da je to korak v tej smeri," je dejala.