V pismu, ki naj bi ga zapisala anonimna skupina zaposlenih v UKC Ljubljana, so našteti očitki o domnevnem psihičnem nasilju, ogrožanju varnosti pacientov, nedopustni kadrovski politiki in nepravilnostih pri letnem nagrajevanju na nevrološki kliniki.
Dodali so, da je v zadnjih mesecih prišlo tudi do težav pri več oživljanjih pacientov, in navedli smrt pacientke, ki kljub zdravstvenemu stanju ni bila priključena na monitor in ni imela odrejenega poostrenega nadzora. Po njihovih navedbah je bilo vodstvo o tem seznanjeno, a niso prijavili internega odklona niti opozorilnega nevarnega dogodka.
Odziv ministrstva
Na ministrstvu za zdravje so nato od zaposlenega na nevrološki kliniki prejeli predlog za uvedbo izrednega upravnega nadzora. A ker v predlogu ni navedb o novih nepravilnostih, so ocenili, da je treba pri iskanju ustreznih rešitev upoštevati, da ima zavod novo vodstvo, "ki ima možnost in odgovornost, da z ustreznimi organizacijskimi in vodstvenimi ukrepi postopoma vzpostavi boljše medsebojne odnose, učinkovitejšo komunikacijo ter spodbudno delovno okolje na nevrološki kliniki", so sporočili za STA.
Po navedbah ministrstva iz celotne korespondence izhaja, da so strokovne službe UKC Ljubljana seznanjene s problematiko, ki naj bi se dogajala med letoma 2014 do 2023, ter da so jo obravnavale v okviru svojih pristojnosti. V delu opustitve sporočanja varnostnih incidentov pa bodo UKC Ljubljana pozvali k izvedbi internega notranjega nadzora.
Na anonimno pismo so se v torek odzvali tudi zaposleni na nevrološki kliniki UKC Ljubljana, odziv je podpisalo 108 zaposlenih na kliniki. "V predstavljenih očitkih se ne prepoznamo. Anonimne navedbe posameznikov niso glas zaposlenih nevrološke klinike. Mi svoje stališče izražamo javno, odkrito in z imenom ter priimkom ter jasno stojimo za svojim delom, sodelavci in ustanovo," so zapisali.
"Delo klinike ocenjujemo kot dobro, strokovno in odgovorno. Imamo vzpostavljene procese za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov ter si prizadevamo za njihovo nenehno izboljševanje. Posamezni dogodki, nezadovoljstva ali spori ne morejo predstavljati podobe celotnega kolektiva niti upravičevati njegove javne diskreditacije," so še zapisali.
Z UKC Ljubljana pa so sporočili, da so bili z očitki seznanjeni iz medijev. Dodali so, da ne držijo navedbe iz anonimnega pisma, da je predstojnica enega izmed oddelkov oseba, za katero je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je izvajala mobing nad nekdanjo zaposleno. Zapisali so, da gre za dogajanje iz leta 2015, sodni spor je bil zaključen leta 2021, sodišče pa je odločalo o odškodninski odgovornosti UKC Ljubljana kot delodajalca zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ne pa osebne odškodninske odgovornosti takratne predstojnice.
UKC Ljubljana prav tako zavrača očitke, da so prijave mobinga vedno zaključene z ugotovitvijo, da ta ni prisoten. "Res je, da je bilo v nekaterih postopkih ugotovljeno, da konkretna ravnanja ne izpolnjujejo zakonskih znakov trpinčenja na delovnem mestu. To pa ni bil edini možni izid postopkov. Nekateri primeri so bili rešeni z mediacijo ali drugimi ukrepi, nekateri zaradi pomanjkanja podatkov oziroma nesodelovanja prijavitelja niso mogli biti vsebinsko zaključeni," so zapisali. Dodali so, da so med letoma 2021 in 2025 v UKC Ljubljana obravnavali 80 prijav mobinga, in sicer štiri leta 2021, 17 leta 2022, 23 leta 2023, 12 leta 2024 in 24 lani.
Glede smrti pacientke v začetku avgusta so pojasnili, da je bila nekaj dni prej premeščena na ustrezen bolniški oddelek, glede na klinično oceno pa da neprekinjeno spremljanje z monitorjem in poostren nadzor nista bila indicirana. Nato pa je prišlo do nepredvidljivega poslabšanja zdravstvenega stanja s srčnim zastojem.
Dogodek so v sistem sporočanja varnostnih incidentov in tveganj sporočili 27. avgusta, pooblaščenec za varnost pa je ocenil, da ne izpolnjuje kriterijev za opozorilni nevarni dogodek. Kljub temu so sprejeli ukrepe za izboljšanje komunikacije med zaposlenimi, pravočasnosti obravnave varnostnih dogodkov, ustreznega dokumentiranja ter sistematičnega seznanjanja zaposlenih z ugotovitvami in sprejetimi ukrepi.
O domnevno pristranskem ocenjevanju delovne uspešnosti pa so v UKC Ljubljana zapisali, da delovno uspešnost ocenjujejo na podlagi zakonskih kriterijev, podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.