Ministrstvo bo sofinanciralo dodatne ure športne vadbe v osnovni šoli

Z razpisom bodo sofinancirali tudi stroške uporabe ali najema dodatnih športnih objektov oz. površin za obogatitev izvedbe športnih aktivnosti, je na današnji novinarski konferenci dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec pa je dodal, da je rok za prijavo šol in podružničnih šol na razpis 12. maj, prijavijo pa se lahko vse šole, tudi tiste, ki so vključene v razširjeni program osnovne šole. "Če ima šola več podružnic, lahko odda več vlog za vsako podružnico posebej," je opozoril.

Ena šola bo za eno šolsko leto lahko dobila največ 10.000 evrov, stroške pa lahko predstavljajo stroški dela ali stroški prostora. "Strošek prostora bi po domače lahko pomenilo tudi, da otroke peljemo na plavanje, pa je to vstopnica za bazen, ali pa na smučanje, pa je to smučarska karta," je pojasnil Černilec.

Ministrstvo s sredstvi evropske kohezijske politike načrtuje projekt Zmigaj!, ki vključuje razvoj in izvedbo športno-rekreacijskih programov za krepitev zdravja in aktiviranje najstnikov. "Zavedamo se namreč, da telesna zmogljivost vpliva ne samo na telesno, duševno in socialno zdravje najstnikov, temveč tudi na njihove kognitivne sposobnosti, s tem pa tudi na produktivnost in kakovost življenja," je povedal Felda.

Poslanec Gibanja Svoboda Robert Janev pa je na novinarski konferenci v DZ opozoril, da so po raziskavi skupine Slofit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani gibalne sposobnosti šolskih otrok med epidemijo covida-19 padle za 17 odstotkov. Zato si prizadevajo za dodatne ure športa v šolah. "Končni cilj mora biti odprava družbene paradigme, da šport predstavlja težavo in da večje število ur športne vzgoje predstavlja večjo obremenitev za naše otroke. Prav nasprotno, šport je rešitev in v šolskem sistemu predstavlja razbremenitev," je prepričan Janev.

V sklopu letnega programa športa za leto 2023 bodo po ministrovih navedbah sofinancirali programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, obštudijskih športnih dejavnosti in statusnih pravic športnikov. Na razpisu so že izbrali izvajalce, in sicer 11 osnovnih šol za dodatno športno ponudbo, 19 srednjih šol za dodatne dejavnosti v športnih oddelkih, Slovensko univerzitetno športno zvezo za športno-rekreativne programe za študente in Olimpijski komite Slovenije, ki mu bodo omogočili sofinanciranje štipendij za nadarjene vrhunske športnike.

Po besedah Černilca razširjeni program osnovne šole, v katerega je vključeno 148 šol, v prihodnjem šolskem letu ostaja enak. V naslednjem letu pa bodo dokončno pripravili vse normativne podlage za spremembo zakona o osnovni šoli in vsebino razširjenega programa s 1. septembrom 2024 postopoma vpeljali v osnovnošolski kurikulum.

Vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregor Jurak pa je za STA dejal, da so ministrstvu predlagali ponovno uvedbo programa Zdrav življenjski slog, ali pa da se razširjeni program spremeni tako, da ga morajo izvajati učitelji športne vzgoje. Zato od vlade veliko pričakujejo. "Če v prihodnjem šolskem letu to ne bo udejanjeno, bomo zelo razočarani," je dejal.

Po analizah skupine SLOfit razširjeni program ni najbolj uspešen, ker program ne izvajajo nujno športni pedagogi, ob tem pa ni postavljen normativ manjšega števila učencev. "Ob nižji kompetentnosti kadra in večjem številu učencev, s katerimi so delali, je bil učinek razširjenega programa nikakršen," je še povedal Jurak.