Tako so se na kmetijskem ministrstvu odzvali na poziv Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, da vlada predstavi in uskladi ukrepe za zaščito slovenskega kmeta v okviru sporazuma med EU in Mercosurjem. Podpis sporazuma so v petek odobrile članice EU, predvidoma prihodnji teden naj bi sledil podpis.
Kot menijo na ministrstvu, veliko večji in neposrednejši izziv za kmete in potrošnike v Sloveniji kot Mercosur ostaja rast cen hrane. "Naš fokus mora biti jasen: več slovenske hrane, več zaupanja in več sodelovanja vseh deležnikov," so zapisali za STA ter pozvali k iskanju rešitev in h gradnji zaupanja.
Zagotovili so, da si vlada ves čas sistematično prizadeva za krepitev lokalnih in regionalnih prehranskih verig ter za večji delež slovenske hrane v javnih zavodih. "To je ključni ukrep za večjo prehransko varnost, stabilnejše dohodke kmetov in predvsem za povrnitev zaupanja potrošnikov v slovensko hrano," so prepričani.

"Dejstvo je, da je slovenski potrošnik v zadnjih letih del zaupanja v slovensko hrano izgubil. To zaupanje lahko povrnemo le skupaj - s transparentnostjo, kakovostjo, sledljivostjo in jasnimi dogovori v celotni verigi. Odgovornost za to nosimo vsi: kmetje, živilska industrija, trgovina, javni zavodi, potrošniki - in tudi kmetijske organizacije, ki se svojemu delu odgovornosti pri tem ne morejo izogibati," so navedli na ministrstvu.
Kot so še dodali, je ministrstvo z zbornico v rednem in kontinuiranem dialogu, zato "pozivi k urgentnim sestankom ne spreminjajo ustaljenega načina dela in usklajevanja".
Kmetijsko ministrstvo je sicer spomnilo, da so pri pogajanju o sporazumu z Mercosurjem ves čas vztrajali, da kmetijstvo ne sme nositi bremena drugih interesov in da mora biti zaščiteno z jasnimi varovalkami.
Med ključnimi elementi sporazuma so trajno omejene tarifne kvote za občutljive proizvode, kot je govedina. Kvota znaša 99.000 ton, kar je le 1,6 odstotka proizvodnje EU, uvaja pa se postopno, kar omogoča prilagajanje trga, so pojasnili.
Kot ključni element izpostavlja zaščitni mehanizem, ki Evropski komisiji omogoča hitro ukrepanje ob tržnih motnjah, vključno z začasnim ukinjanjem preferencialov. Aktivacija ukrepov je možna v največ 21 dneh.
Med varovalkami je tudi finančna varnostna mreža v višini do 900 milijonov evrov letno, namenjena stabilizaciji trga in zaščiti dohodkov kmetov ob večjih pretresih.

Sporazum po navedbah ministrstva ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih pravil EU. Uvoženi proizvodi morajo izpolnjevati enake standarde varne hrane, zdravja rastlin in dobrega počutja živali kot proizvodi iz EU. Evropska komisija bo okrepila nadzor, vključno z več revizijami v tretjih državah in strožjim nadzorom na mejnih točkah. Poleg tega se pripravljajo ukrepi za znižanje dovoljenih ostankov nevarnih pesticidov na nič.
Vizija EU za kmetijstvo se odziva na zahteve kmetov po večji usklajenosti standardov za uvožene proizvode, da evropski kmetje ne bi bili v slabšem položaju. Dodatno zaščito prinaša uredba EU o preprečevanju krčenja gozdov, ki bo veljala tudi za proizvode iz držav Mercosur, poudarjajo na ministrstvu.
Sporazum po navedbah kmetijskega ministrstva odpira tudi izvozne priložnosti, saj se bodo visoke carine, na primer pri vinu (okoli 27 odstotkov), postopno zniževale, hkrati pa se krepi zaščita geografskih označb.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.