Kot smo poročali, vlada BiH ni odobrila, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v BiH. Svet ministrov predloga ni podprl, ker so mu nasprotovali ministri iz Republike Srbske zaradi podpore omenjenih držav resoluciji ZN o genocidu v Srebrenici.

To je bil šele prvi krog glasovanja, vendar bo po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug državljanom omenjenih držav onemogočeno glasovanje na evropskih volitvah v BiH, če ministri iz navedene entitete tudi v drugem krogu glasovanja ne bodo podprli predloga.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je odzivu zapisalo, da Slovenija uradnega obvestila o zavrnitvi soglasja za izvedbo volitev na slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v BiH doslej še ni prejela. 

Zavrnitev soglasja bi bila po njihovi oceni v izrecnem nasprotju z evropsko usmeritvijo Bosne in Hercegovine in ustaljeno prakso vzajemnosti za izvajanje volitev. Zato pričakujejo, da do tega ne bo prišlo. "Politizacija vprašanja, kot je izvedba evropskih volitev držav članic Evropske unije s strani države, ki je prav nedavno dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU, je nesprejemljiva," menijo. 

Dodali so, da bo Slovenija še naprej podpirala BiH na njeni evropski poti, a le ob pogoju, da bodo spoštovali temeljne vrednote EU. "Slovenija tudi pričakuje, da si bodo za vztrajanje na evropski poti prizadevali vsi politični odločevalci v BiH," so dodali. 

Resolucija o genocidu v Srebrenici

Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja sprejela resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. V resoluciji obsojajo zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. V besedilu pa nikjer ne obsojajo Srbov ali Srbije.

Kljub temu sta bili proti njej odločno Republika Srbska in Srbija, ki genocida v Srebrenici ne priznavata, ni pa jima niti tuje poveličevanje vojnih zločincev, s trditvijo, da pomeni napad na celoten srbski narod.

Resolucijo sta predlagali državi, ki imata z genocidom težke zgodovinske izkušnje – Nemčija in Ruanda. V pobudi so sodelovale tudi druge države, med njimi Slovenija. Resolucijo je v GS ZN podprlo skupno 84 držav. Proti sta ob Srbiji med drugim bili njeni zaveznici Rusija in Kitajska.