Ministrstvo pozvalo Banko Slovenije, naj preuči omejitve kreditiranja

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra. Na ministrstvu ugotavljajo, da se je zaradi dviga minimalne plače razpoložljiv dohodek posameznikov oziroma gospodinjstev povečal, zaradi česar bi ti v nespremenjenih okoliščinah morali lažje in ne težje odplačevati kredite. "Kreditna sposobnost se jim je torej poslabšala izključno zaradi administrativne določitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ne pa zaradi poslabšanja njihovega gmotnega položaja," so zapisali v izjavi za javnost.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Zaradi navedene določbe Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva je dvig minimalne plače iz 1074,43 na 1203,36 evra nekaterim posameznikom oziroma gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost, opozarjajo na ministrstvu.

Po mnenju ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, bi bilo po mnenju ministrstva glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva.

Banka Slovenije obljublja okrepitev dialoga

Banka Slovenije je ukrep nazadnje prilagodila maja lani, ko so spremenili pogoje odobravacnja izjem. Tako je možno kreditiranje tudi tistih komintentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega znenska, prav tako so iz omejitev izvzeta kreditne pgoodbe za stanovanja, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, so zapisali v odzivu pri Banki Slovenije. 

Z zadnjim dvigom minimalne plače se je povišal tudi znesek, ki mora v skladu z obstoječimi pogoji Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete. "Obstoječi makrobonitetni ukrep torej ščititi kreditojemalca pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje. Ob tem dodajamo, da se, če upoštevamo daljšo časovno obdobje, poleg minimalne plače povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost tudi ostalih kreditojemalcev. Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 odstotka."

V Banki Slovenije bodo zato v skladu z dosedanjo prakso dodatno okrepili dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki kredit najemajo, in tudi za tiste, ki kredita niso zmožni odplačati, napovedujejo.