Odmere dohodnine za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2009 so skladne z zakonom o dohodnini, zato ni pravnih razlogov za podajo in priznavanje morebitnih pritožb v zvezi z višino povprečnih zneskov subvencij, so v pisnem odgovoru na očitke KGZS pojasnili na ministrstvu za finance.
Množične neupravičene pritožbe, k čemur pozivajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), bi tako le podaljšale čas obravnave upravičenih pritožb, dodajajo na finančnem ministrstvu.
Tako kot že v preteklih letih je tudi letos jabolko spora med KGZS in finančnim ministrstvom višina povprečnih zneskov subvencij na zemljišča v uporabi. Ti zneski se štejejo v davčno osnovo, na podlagi katere davčna uprava kmetom izda odločbe o odmeri dohodnine, višino povprečnih zneskov pa se vsako leto izračuna na podlagi prejetih obdavčljivih kmetijskih subvencij v predhodnem letu.
KGZS trdi, da so letos izračunani povprečni zneski v primerjavi s preteklimi leti izjemno visoki. Na hektar njive na primer znaša 184,04 evra, kar je 3,6-kratnik lanskoletnega zneska.
Zbornica je nad tako visokimi davčnimi obremenitvami kmetov ogorčena. Kot pojasnjujejo, so dejansko doseženi dohodki pri večini katastrskih kultur in katastrskih razredov negativni, zato davčna osnova s pripisanimi povprečnimi zneski subvencij močno presega dejansko dosežene dohodke na hektar kmetijskih zemljišč.
Zato v zbornici med drugim pozivajo vlado, naj za leto 2009 povprečnih zneskov subvencij ne vključijo v davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zavezancem, ki so prejeli odločbe, pa predlagajo, da v zakonsko predpisanem roku nanje podajo pritožbe.
'Usklajeno s kmetijskim ministrstvom'
Na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da so se do leta 2007 dohodki z naslova subvencij zavezancem pripisovali na podlagi dejansko izplačanih zneskov, prav na zahtevo kmetov pa je bil sistem z letom 2007 spremenjen tako, da se katastrskemu dohodku prišteva dohodek od subvencij v povprečnem znesku. Način izračunavanja povprečnih zneskov subvencij je bil ob uveljavitvi novega sistema podrobno usklajen s kmetijskim ministrstvom.
Razlog za tokratno povišanje povprečnih zneskov tako leži v dejstvu, da je bilo v letu 2007, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov za leto 2008, dejansko izplačanih – brez plačil za območja z omejenimi dejavniki – okoli 75,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij, v letu 2008, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009, pa preko 146,8 milijona evrov.
Poudarjajo še, da sistem obdavčitve na podlagi povprečnih zneskov subvencij ni v ničemer povezan z višino in vrsto dejanskega dohodka. Zato praviloma prihaja do položaja, ko je posameznemu zavezancu oziroma kmečkemu gospodinjstvu pripisan višji, lahko pa tudi bistveno nižji znesek od dejansko prejetega dohodka iz tega naslova.
Glede očitka, da je sistem izračunavanja povprečnih zneskov subvencij le prehodna rešitev, pa ministrstvo za finance še dodaja, da je bil v okviru delovne skupine, v kateri so sodelovali tudi predstavniki KGZS, že pripravljen predlog novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki pa prav na zahtevo predstavnikov zbornice v ničemer bistveno ne spreminja načina določanja dohodka iz naslova kmetijskih subvencij.
"Celo nasprotno, predlaga se, da se v davčno osnovo vseh kmetij, tudi tistih, ki subvencij niso uveljavile, uvrsti tudi povprečne zneske subvencij. Torej nov sistem ugotavljanja katastrskega dohodka, kot je predlagan v novem predlogu zakona, v ničemer ne rešuje problemov, ki jih v svojem pismu navaja zbornica," izpostavlja ministrstvo.
Predlog zakona je trenutno v ožji strokovni medresorski obravnavi in je pripravljen za širšo razpravo. V skladu z odločitvami glede tega zakona se bodo pripravile tudi rešitve za morebitne spremembe zakona o dohodnini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.