Ministrstvo: Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu nov pozitiven element

"Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu bo zagotovo pomenila nov element v okviru procesa za začetek izvajanja pariškega sporazuma in ponovnega sooblikovanja svetovne podnebne politike s strani ZDA," so na ministrstvu zapisali v odgovoru na vprašanje STA.

Spomnili so, da so v procesu priprav na začetek izvajanja pariškega sporazuma letos januarja in na konferenco pogodbenic podnebne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) nekatere države že sprejele svoje dolgoročne podnebne strategije ali pa jih intenzivno pripravljajo. Nekatere razvite države so tako že sprejele odločitev o cilju neto ničelnih emisij najkasneje do leta 2050 – poleg EU in njenih držav članic tudi Združeno kraljestvo, Nova Zelandija, Japonska, Južna Koreja in druge.

Novi predsednik ZDA Joe Biden je v sredo, kmalu po prisegi na položaj, v skladu z napovedmi začel delo in podpisal 17 izvršnih ukazov, odlokov in razglasov, s katerimi je odpravil nekaj ukrepov predhodnika Donalda Trumpa glede okolja, podnebja ter odnosa do priseljencev in tujcev. Z Bidnovim izvršnim ukazom se bodo ZDA po novembru lani, ko so uradno izstopile, spet vrnile k pariškemu podnebnemu sporazumu iz leta 2015.

Pariški sporazum prvič zavezuje tako države v razvoju kot razvite države k istemu cilju – omejiti dvig globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Ambicioznejši del dogovora govori celo o prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Njegovo uresničevanje temelji na prostovoljnih zavezah sodelujočih držav. Doslej zastavljeni cilji so sicer še daleč od uresničitve skupne ambicije.