Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vztrajajo pri ukinitvi dodatka na delovno aktivnost, saj menijo, da ne prinaša več učinkov, zaradi katerih so ga uvedli. Pri tem naj bi imeli tudi zadostno politično podporo.
"Zaenkrat je politična podpora zagotovljena, bomo pa videli na odboru, kako se bodo stvari odvijale," je povedala ministrica Ksenija Klampfer. Na vprašanje, ali podporo predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih zagotavlja sama koalicija ali opozicija, pa je odgovorila, da bomo to še videli.
V Levici po besedah Mateja T. Vatovca ukinitvi dodatka še naprej ostro nasprotujejo, zato so na odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide že vložili zahtevo za umik te točke z dnevnega reda. Odbor bo namreč v četrtek nadaljeval obravnavo predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki na predlog vlade predvideva ukinitev omenjenega dodatka.
V poslanski skupini Levica so po njegovih besedah prepričani, da gre pri nameravani ukinitvi za protisocialen ukrep, ki bi prizadel predvsem najšibkejše in najbolj ranljive. Moti jih tudi, da še vedno nimajo konkretnih podatkov ministrstva o tem, koga vse bi ukinitev dodatka prizadela. "Zato bomo naredili vse, da do sprejetja novele ne pride," je dejal v izjavi za medije.
V SD po besedah Marka Koprivca predloga novele na odboru - tako kot tudi že na vladi - ne bodo podprli, saj bi s tem "številne ljudi, ki že tako živijo na robu, pahnili še v večje težave". "Gre za enega redkih ukrepov, ki ljudi na robu spodbuja k temu, da se aktivirajo in postanejo znova delovno aktivni, zato ga ni smiselno ukinjati," je dejal.
Glede na izjave SD in Levice koalicija trenutno nima zadosti glasov, da bi predlogu novele na odboru zagotovila večino. Da bi predlog dobil zeleno luč odbora, bi ga zato moral podpreti vsaj še del opozicije ali pa bi se morala ta glasovanja vzdržati, je slišati.
Naj novele ne podprejo, so sicer danes poslance znova pozvale nevladne organizacije. Predstavniki desetih od njih, skupno naj bi ji nasprotovalo vsaj 60 nevladnih organizacij, so pred poslopjem DZ opozorili, da bo ukrep prizadel predvsem najbolj revne. Po njihovem mnenju težava ni previsoka socialna pomoč v kombinaciji z dodatkom za delovno aktivnost, pač pa prenizke plače. Ministrstvo namreč ukinitev dodatka, uvedenega leta 2012, utemeljuje s tem, da naj bi se ta skupaj z denarno socialno pomočjo preveč približal minimalni plači, s čimer naj bi prejemnike odvračal od aktivnega iskanja dela.
Na ministrstvu po besedah ministrice ugotavljajo, da število upravičencev do denarne socialne pomoči zadnja leta "skokovito narašča", in to kljub zelo ugodni gospodarski klimi in pomanjkanju delovne sile na trgu. "V času gospodarske krize leta 2012 je bilo do denarne socialne pomoči upravičenih 65.000 oseb, danes pa 91.100," je dejala.
Do dodatka na delovno aktivnost so sicer upravičene osebe, ki so delovno aktivne in zaprosijo za denarno socialno pomoč, pri tem pa izpolnjujejo pogoje za njen prejem. Med njimi so do dodatka upravičene tudi osebe, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljskem delu.
Po besedah ministrice pri prostovoljcih kot protiukrep ukinitvi dodatka predlagajo, da jim honorar, ki ga prejemajo v primeru, ko so vključeni v aktivno politiko zaposlovanja, ne znižuje denarne socialne pomoči. Pri enostarševskih družinah, ki naj bi jih ukrep po opozorilu nevladnih organizacij prav tako prizadel, pa se bosta po ukinitvi dodatka avtomatično zvišali štipendija in subvencija za vrtec, je dejala. Ob tem sicer nekateri opozarjajo, da bo enostarševska družina kljub temu na slabšem, kot je bila pred ukinitvijo dodatka.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.