Slovenija

Ministrstvo za finance zavrača obtožbe

Ljubljana, 21. 02. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ministrstvo za finance zavrača trditve poslanca SNS Saša Pečeta, da država z najemanjem kreditov povečuje javni dolg, saj je zadolževanje države omejeno z zakonsko določeno kvoto zadolževanja.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Glede Pečetovih očitkov o nesmotrni privatizaciji državnih bank pa je ministrstvo med drugim zapisalo, da želi vlada s privatizacijo obeh državnih bank doseči razbremenitev davkoplačevalcev, ki preko državnega proračuna plačujejo javni dolg.

Finančno ministrstvo je v odgovoru na izjave Pečeta med drugim pojasnilo, da se je država za potrebe sanacije bank skupno zadolžila z izdajo obveznic v nominalnem znesku 254 milijard tolarjev na dan izdaje. Stanje celotne tolarske obveznosti je zaradi indeksacije in gibanja deviznega tečaja do 1. januarja letos znašalo 328 milijard tolarjev.

Že plačane obresti do omenjenega datuma znašajo 94 milijard tolarjev, znesek že odplačane glavnice do 1. januarja pa 88,9 milijarde tolarjev. Ob izdaji obveznic je bančna skupina Nove Ljubljanske banke (NLB) prejela v nominalnem znesku 153,6 milijarde tolarjev, Nova kreditna banka Maribor (NKBM) pa 58,6 milijarde tolarjev. Z ocenjeno višino možne kupnine, ki bi jo država pridobila v primeru privatizacije obeh bank, bi lahko poplačala približno polovico javnega dolga, ki je bil namenjen za sanacijo obeh bank.

Pogajanja v zvezi s prodajo 34-odstotnega deleža v NLB še niso zaključena, poudarjajo na ministrstvu, zato so neosnovane domneve oziroma trditve o oddaji prevelikih upravljavskih upravičenj potencialnemu investitorju, belgijski banki KBC. Pogajanja se lahko uspešno zaključijo le tako, da bodo pogodbena določila zadovoljila interes obeh partnerjev, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da tudi sestava komisije za prodajo omenjenega deleža nedvomno ne dopušča špekulacij, da se vlada "nesposobno" loteva projekta.

Na ministrstvu še poudarjajo, da sodi Slovenija med države z restriktivno politiko na področju zadolževanja. Posledica restriktivne fiskalne politike, ki vključuje tudi omejujočo politiko zadolževanja države, je primerjalno nizka raven zadolženosti. Relativno nizka raven zadolženosti ter splošna makroekonomska stabilnost države, ki temelji na restriktivni fiskalni politiki, pa je tudi razlog, da je ocena kreditnega tveganja Slovenije najboljša med državami srednje in vzhodne Evrope, ki se pridružujejo EU.