Ministrstvo od okoljevarstvenih društev zahteva osebne podatke članov

V Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) pojasnjujejo, da so od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) prejeli dopis, s katerim ti zahtevajo poimenski seznam ter naslove članov in članic društva. Pri DPRS pravijo, da je "tak dopis v popolnem neskladju z navodili informacijske pooblaščenke". 

Razlagajo, da dopis, pod katerim je podpisan uslužbenec MOP Boris Vinski, od DPRS zahteva, da v roku osmih dni MOP dostavijo "seznam članov društva z njihovimi imeni in priimki ter naslovi, zapisnik zadnjega zbora članov društva, izvedenega v 2020, z listo udeleženih članov z imeni in priimki ter naslovi in seznam članov, ki so v letu 2020 plačali članarino za leto 2020, z dokazili o plačilih, iz katerih bosta razvidna vplačilo posameznega člana in znesek vplačila".

Te podatke MOP zahteva za preveritev, ali društvo izpolnjuje zakonske zahteve za ohranitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Zakon o ohranjanju narave je bil lani pod aktualnim ministrom za okolje Andrejem Vizjakom spremenjen v delu, ki po novem postavlja strožje zahteve za omenjeni status, med drugim mora društvo imeti 50 aktivnih članov, ki plačajo članarino in so se udeležili zbora članov društva.

Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik je pojasnila, da mora v omenjenem primeru pristojni organ, ko presoja o tem, ali nevladna organizacija opravlja dejavnosti v javnem interesu, "upoštevajoč načelo sorazmernosti, presoditi, katera dokazila so potrebna in primerna kot dokaz in katera dokazila upošteva v samem postopku". Pri tem mora upoštevati načelo sorazmernosti, to je najmanjšega obsega podatkov.

"To pomeni, da lahko pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, obdeluje zgolj tiste osebne podatke, ki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pa se vedno presoja ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera."

Ob tem pri DPRS pojasnjujejo, da je zahteva MOP po omenjenih zahtevanih osebnih podatkih v "popolnem nasprotju in povsem odstopa od enotnega dopisa, ki ga je MOP vsem društvom in organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu, tudi DPRS, poslalo konec lanskega leta".

V njem je MOP opozoril, naj društva kot dokaz za izpolnjevanje statusa ne pošiljajo poimenskih blagajniških prejemkov. Kot je MOP v dopisu navedel, "to ne bi bilo v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov", hkrati pa je MOP citiral stališče informacijske pooblaščenke, da se lahko število članov presoja z vpogledom MOP v originalni dokument društva, npr. seznam članov. In z izdelavo uradnega zaznamka o vpogledu MOP v seznam. "Vsekakor pa ministrstvo nima pravne podlage za (trajno) hrambo seznama članov," je navajal dopis MOP, ki so ga poslali konec leta 2020.

Prelesnikova je ponovno poudarila pravilnost takšne prakse. Število članov, če je to mogoče in primerno, lahko načeloma presoja z vpogledom v originalni dokument oziroma sezname in izdelavo uradnega zaznamka o vpogledu, v tem primeru seznama zgolj 50 članov, ki izpolnjujejo tak pogoj, in "nikakor ne s hrambo seznama z vsemi osebnimi podatki vseh članov".

Ministrstvo je v postopkih, ki jih vodi, sicer upravičeno preverjati izpolnjevanje takšnega statusa, mora pa to izvesti na sorazmeren način, je pojasnila Prelesnikova. "Ministrstvo pa nikakor ne sme po nepotrebnem in pretirano posegati v pravice in svoboščine prizadetih posameznikov. Nikakor tudi ne sme osebnih podatkov, s katerimi se seznani, posredovati tretjim osebam ali jih obdelovati za noben drug namen brez ustrezne pravne podlage."

CNVOS društva poziva, naj sezname predložijo le v vpogled

MOP pa tokrat v nasprotju z navedenim stališčem IP namesto vpogleda zahteva, da mu celo predložijo seznam z osebnimi podatki članov in vplačili članarin. Pri krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS društvom, ki so prejela dopise s tovrstnimi zahtevami, svetujejo, da odgovorijo, "da bodo zahtevane podatke predložile v vpogled". "Pri tem predlagajte tudi datum in uro vpogleda (na sedežu MOP). Če bi ob vpogledu MOP predlagal fotokopiranje dokumentov, predlog zavrnite."

Ob zavrnitvi nadalje svetujejo pritožbo pri informacijski pooblaščenki. "Samega postopka to sicer ne bo ustavilo, zato bo MOP najverjetneje izdal odločbo, s katero vam bo status delovanja v javnem interesu odvzel. Na odvzem statusa je možna pritožba na Vlado RS. Vladno odločitev pa je mogoče spodbijati na upravnem sodišču."

Pri DPRS pojasnjujejo, da niso seznanjeni, če bi še katero drugo društvo od ministrstva prejelo enak dopis. O primeru so obvestili vse pristojne državne institucije. Pri CNVOS pa ugotavljajo, da MOP v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev vseh društev ne obravnava enako. "Pri nekaterih zahteva anonimizirane evidence, pri drugih konkretne poimenske sezname. Takšna praksa MOP ni primerna, saj načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se bistveno enaka dejanska stanja obravnavajo enako." Poudarjajo, da bi bilo treba izpolnjevanje pogojev za status v javnem interesu pri vseh društvih preverjati po enakih merilih in enakih postopkih.

MOP podatke zahtevali tudi pri večini ostalih društev 

Kot pojasnjujejo na ministrstvu so kot pristojni organ po uradni dolžnosti uvedlo upravne postopke za preverjanje, ali nevladne organizacije, ki so pridobile status tovrstne organizacije izpolnjuje vse navedene pogoje.

"Ker je v upravnem postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo je ministrstvo zaradi ugotavljanja pravno relevantnih dejstev nevladne organizacije pozvalo, da ministrstvu dostavijo določene podatke. Podatki, ki so bili zahtevani v primeru Društva za preučevanje rib RS so bili zahtevani tudi pri večini ostalih društev, kar je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej glede na dejstva in okoliščine primera."

Potek ugotovitvenega postopka določa uradna oseba, ki psotopek vodi, pri tem pa se mora držati določb Zakona o splošnem upravnem postopku in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre, pojasnjuje MOP. "Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so na podlagi obrazložene zahteve organa v skladu s 34.a členom Zakona o splošnem upravnem postopku dolžni posredovati zahtevane podatke."

Glede nasprotovanju mnenja informacijske pooblaščenke so pojasnili: "Iz mnenja informacijske pooblaščenke namreč izhaja, da je v takšnih primerih, ko se presoja o tem ali nevladna organizacija opravlja dejavnosti v javnem interesu, upoštevajoč načelo sorazmernosti, potrebno presoditi, katera dokazila so potrebna in primerna kot dokaz in katera dokazila se upoštevajo v samem postopku ter da pooblaščenka tega konkretno ne more presojati. Kadar pa gre za upravni postopek, za kar v konkretnem primeru gre, je pravna podlaga za pridobivanje oz. obdelavo osebnih podatkov odvisna od okoliščin."

Okoljevarstvena društva se strinjajo, da minister Vizjak ukinja okoljske varovalke in niža standarde

Pri DPRS opozarjajo še na nenehne pritiske in zavračanje ministra Vizjaka. "DPRS je društvo, ki ga zaradi prizadevanj proti gradnji hidroelektrarn že več let skuša onemogočiti energetika." 

"V zadnjem času smo bili deležni tudi drugih poskusov prevzema in oslabitve društva, kar pa nas zgolj utrjuje v prepričanju, da delamo prav v zaščito interesov narave. Državni organi morajo delovati strokovno in zakonito ter preprečevati in onemogočati vpliv zasebnih ambicij visokih uradnikov na delo organov."

Na omenjeno problematiko so se odzvali tudi pri Greenpeaceu, kjer so razložili, da zaradi novih kriterijev ne bodo obdržali statusa delovanja v javnem interesu na področju narave. "Naše delo na področju okoljskih politik, predvsem podnebno-energetskih, namreč temelji na strokovnem znanju in ne na množičnem članstvu. Slednje nima nobene zveze s kompetentno in strokovno opravljenim delom v službi narave in ljudi."

Tudi oni so opozorili na dejanja Vizjaka, ki je, kot pravijo, že vse od začetka epidemije motor sprememb, ki ukinjajo okoljske varovalke, nižajo standarde in civilno družbo izključujejo iz pomembnih okoljskih postopkov. 

"Gre za nevarne spremembe, zaradi katerih lahko pride do dolgoročne škode za okolje in zdravje ljudi."