Gospod Cerar, v čem naj bi bila protiustavnost pobude za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih?
Predvsem tudi v luči ustavne odločbe se kažejo možnosti za neustavnost pri dodatnem pogojevanju glede izdajanja odločb, pri popolnem izključevanju odškodnin in nenazadnje pri določanju kaznivega dejanja za tiste uradnike, ki bi izdajali te odločbe izbrisanim. Pravniki menimo, da je treba te zadeve na ravni državnega zbora oceniti, ali niso protiustavne. Poudarjam, še posebej v luči odločbe ustavnega sodišča.
Tudi državni svet bo jutri razpravljal o pobudi oziroma zahtevi za referendum o sistemskem zakonu. Bo ta, če bo sprejeta, dodatno zapletla problem izbrisanih ali ne?
Če bi sprejel zahtevo za referendum v popolnoma identični obliki, kot so jo zdaj dali pobudniki, bi to seveda pomenilo, da bi se zadeve zelo pospešile, saj za zahtevo ni treba zbirati podpisov. Vendar bi to bilo skrajno nenavadno, če ne celo izrazito sporno dejanje državnega sveta, kajti zdaj je opozorjen na možne neustavnosti takega predloga. Upam, da bo kot državni organ tega ranga, dobro premislil, preden se spusti v tak podvig. To bi bilo lahko ocenjeno tudi kot politizacija tega organa.
Vladne stranke so za prihodnji teden predlagale izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi določili datum referenudma za takoimenovani tehnični zakon. Ali je sploh možno izvesti oba referenduma, torej o tehničnem in sistemskem zakonu, na isti dan?
Možnosti so minimalne. Obstajajo, vendar se moramo zavedati, da, če govorimo iz današnjega vidika, se lahko državni zbor odloči in na ustavno sodišče naslovi zahtevo za presojo ustavnosti sedanje referendumske pobude. To pomeni dodaten odlok, ker mora ustavno sodišče v 15-tih dneh odločiti. Potem se zadeve lahko ponovno zapletajo. V končni fazi ni izključena niti kakšna nova pobuda, vsaj če pogledamo, kaj se je dogajalo doslej. Tako, da je to zelo težko napovedati.
Kaj pa še dodatni zapleti, doslej jih je bilo že veliko, kaj se še lahko zaplete?
Na nek način se res lahko. Upamo, da se bo zdaj sicer počasi le začelo razpletati. Jaz osebno mislim, da je ustavni zakon še vedno možna rešitev. Politika bi naredila dobro tudi Slovencem, ker bi s pomočjo tega ustavnega zakona dobili rešitve in bi se morda izognili nepotrebnim, morda nesmiselnim – kot bi reklo ustavno sodišče –referendumom.
