'Potrudil sem se, da bi ostal živ'

Alpinista Pavleta Kozjeka, pogrešanega po nesreči na himalajski gori Muztagh Tower, kljub več preletom pobočja danes niso našli, kraj, kjer so v sredo odkrili del njegove opreme, pa je prekrilo še nekaj plazov. Aleš Česen in Tomaž Humar sta ocenila, da bi bilo vsako nadaljnje iskanje povsem brezuspešno. Vsi alpinisti se tako vračajo v svojo bazo in nato domov. S tem se je akcija zaključila, kar je potrdil tudi načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja, ki je dejal, da ni več možnosti, da bi Kozjeka našli.

Skupina treh slovenskih plezalcev z odprave na K7 (Aleš Česen, Rok Blagus in Miha Hrastelj), ki jih je helikopter pakistanske vojske v torek odložil v baznem taboru pod Muztagh Towerjem, je v sredo pri pregledu zahtevnega območja ob vznožju stene, ki sta jo plezala Kozjek in Miškovič, kot omenjeno našla ostanke alpinistične opreme.

Našli so plezalno čelado, nahrbtnik in puhasto oblačilo. Oprema je bila zelo poškodovana. Domnevajo, da je Kozjekova, vendar drugih sledi za njim na strmem in zahtevnem območju naloženega ledu in snega, ki ga je najbrž prineslo tudi s severovzhodne stene, niso našli.

"Nobene možnosti ni, da bi ga našli. Naredili so še deset neuspešnih preletov s helikopterjem. Čez noč so na območje prileteli novi plazovi, ti ledeni plazovi pa so povsem drugačni kot snežni, kjer je možno iskanje. So povsem neprebojni," je dejal Škarja. Po njegovem mnenju je sicer Kozjek padel v eno od razpok in ker ni več možnosti, da bi ga našli, je akcija končana.

Miškoviča rešili s helikopterjem

Alpinista Dejana Miškoviča, ki je po ponedeljkovi nesreči obtičal v steni himalajske gore Muztagh Tower, so s helikopterjem davi rešili iz stene, je za 24ur.com potrdil slovenski alpinist Viki Grošelj. Miškovič je zdrav in se počuti dobro in so ga že odpeljali v pakistansko prestolnico Islamabad. Trojico slovenskih alpinistov iz odprave na K7, ki so pomagali pri reševanju, pa so prepeljali do izhodišča, od koder se bodo vračali skupaj z ostalo odpravo K7.

Reševalci so bili na polet s helikopterjem pripravljeni že zgodaj zjutraj, vendar so morali kar štiri ure počakati, da so se vremenske razmere toliko izboljšale, da je helikopter lahko poletel. Najprej so poleteli proti baznemu taboru, od tam pa do stene, kjer so rešili ujetega Miškoviča.

Miškovič: 'Potrudil sem se, da bi ostal živ'

"S Pavletom sva v steno vstopila 24. avgusta nekje okrog 2.30 ure zjutraj. Po 17 neprekinjenih urah plezanja sva prispela na rob stene. Odločila sva se, da bova bivakirala, ker sva imela zelo malo opreme. Ko sva se zjutraj zbudila in si nekaj skuhala, sva se odločila, da greva dol, ker je zelo močno pihal veter. Po 15 minutah sestopa se je žal zgodila nesreča. Pavle je stal zelo blizu neke opasti, veter je bil zelo močan. Nesreče sploh nisem videl, zaslišal sem samo njegov krik, se obrnil in ugotovil, da sem se tudi sam znašel na vrhu stene. Naslednje štiri dni sem v bistvu sestopal sam, brez vse tehnične opreme, nenavezan. Potrudil sem se, da bi ostal živ,“ je za vse slovenske medije svoja občutja strnil rešeni Dejan Miškovič.

"Na srečo sem imel v nahrbtniku satelitski telefon in nato se je začel postopek reševanja, ki je lahko zelo enostaven ali pa zelo kompliciran, če veš, na koga se lahko obrneš. Začela se je iskalna akcija tudi za Pavleta, da bi ga našli, žal neuspešno. Sestopal sem sam, reševalci pa so prišli s helikopterjem zjutraj, ko se je vreme razkadilo. Sam sem se spustil toliko, da je bilo dovolj varno za reševanje. Trenutno sem v hotelu v Skarduju, za mano je tri tedne baznega življenja in počasi se privajam nazaj na življenje v civilizaciji,“ je postopek reševanja opisal Miškovič.

Kresal: Najbolj zaslužen je Humar

Gregor Kresal, tretji član alpinistične odprave na Mustagh Tower, ki je zaradi zdravstvenih težav predčasno prekinil podvig, je prepričan, da je za uspešno reševanje alpinista Dejana Miškoviča zaslužen Tomaž Humar. Kot je dejal, sta s Humarjem premislila več možnosti reševanja, najbolj uporabne pa so bile prav Humarjeve izkušnje. "Pravilno je bilo, da smo vse možne variante spravili v tek," je prepričan.

Humar, ki se je v Pakistan odpravil takoj po prvih vesteh iz Pakistana o težavah slovenske odprave, je gradil iz svojih izkušenj z Nanga Parbata. Kot je dejal Kresal, je Humar s svojimi zvezami in poznanstvi namreč lahko najbolj uspešno vršil pritisk na oblasti v Pakistanu, da so lahko najbolj izkušeni piloti opravili let za Miškoviča ter tudi ogled za ponesrečenim Pavlom Kozjekom. "Sem več kot zadovoljen," je še dejal Kresal. Niti ne želi razmišljati o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če Humar ne bi vršil pritiska.

Rupel zadovoljen z reševanjem

Tudi z ministrstva za zunanje zadeve so potrdili, da so Miškoviča rešili iz stene ter da se dobro počuti. Dobro novico je ministru Dimitriju Ruplu sporočil generalni direktor za evropske zadeve v pakistanskem zunanjem ministrstvu Mohamed Nafis Zakaria. Rupel je bil z reševanjem, ki se je uspešno končalo, zelo zadovoljen in se je visokemu predstavniku pakistanskega ministrstva zahvalil za zavzetost, s katero so pakistanske oblasti pristopile k reševalni akciji, kar je omogočilo hitro in učinkovito reševanje, so sporočili z MZZ.

Kronologija

Ponedeljek, 25. avgust: Dejan Miškovič in Pavle Kozjek sta preplezala steno na poti na vrh 7273 metrov visokega vrha Muztagh Tower in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna plast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je ostal sam na višini 6400 metrov in brez večine opreme, vendar s satelitskim telefonom. Obvestil je tretjega člana odprave Grega Kresala, ki je bil zaradi bolezni že doma v Sloveniji, in začel sestopati na drugo, lažjo stran gore.

Torek, 26. avgust: MZZ je uredil vizne formalnosti za skupino alpinistov, ki jo je vodil Tomaž Humar in je iz Ljubljane odletela v Islamabad. Dejan Miškovič pa je sestopil na višino okoli 5000 metrov. Odprava K7 je s helikopterjem čakala pod Muztagh Towerjem, vendar so reševanje zaradi slabih vremenskih razmer prekinili.

Sreda, 27. avgust: V mesto pod goro Muztagh Tower sta prispela Tomaž Humar in Aleš Koželj, vendar ju zaradi slabega vremena helikopter ni mogel odpeljati do baznega tabora. Zaradi sneženja in slabe vidljivosti so ustavili tudi reševanje s helikopterjem.

Četrtek, 28. avgust: Reševalci so štiri ure čakali na izboljšanje vremenskih razmer, potem pa je helikopter končno poletel proti baznemu taboru, od tam pa do stene, kjer so rešili Dejana Miškoviča. Kljub večkratnim preletom helikopterja niso našli Pavleta Kozjeka, zato so akcijo iskanja ustavili.