'Mislim, da prihaja obdobje, ko bodo trendi rasti cen začeli pojenjati'

Težko je pogoltniti, zakaj je pri nas nakupovalni voziček v zadnjem letu težji predvsem za denarnico. Kruh se je podražil za več kot 17 odstotkov, kilogram testenin stane 47 centov več, 10 jajc hlevske reje 72 centov več, kilogram piščančjih filejev za 1,20 evra več. 

"Lani so nekatere surovine zrasle prek 100 odstotkov, izzivi z energijo, vse skupaj je bolje, vendar še zmeraj imamo žita v silosih po starih cenah, imamo energijo zakupljeno po starih cenah, tukaj ni hipnega olajšanja," je pojasnil predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Janez Rebec.

Bo hrana torej res cenejša? Če enake izdelke kupimo doma ali v Italiji, je za več kot osem evrov dražji nakup enakega soka, testenin, olivnega olja, gazirane vode in tune. In če so se v zadnjem letu za dobro četrtino pri nas podražili siri in skute, je v Nemčiji diskontni trgovec Aldi napovedal 15-odstotno trajno znižanje mlečnih izdelkov njihove znamke, podobno pa se je za 120 mlečnih izdelkov odločil Kaufland. Naš največji trgovec medtem sporoča, da oderuških marž nima.

"V povprečju pod črto ostane pod pet odstotkov. V razliki med nabavno ceno in maloprodajno ceno je pa treba upoštevati vse stroške, ki jih imamo trgovci, stroški dela, energije, logistike in tako naprej," je razložil Iztok Verdnik iz Mercatorja.

In če je minuli teden naznanjena vladna odredba spremljanja cen s 1. julijem dvignila veliko prahu, pa na gospodarski zbornici danes mirijo, da se cene umirjajo. Vendar ne povsod.

"Svinjina je taka zgodba, ker nismo samooskrbni trenutno, svetovni trg raste, tukaj ne moremo čakati, da se bodo cene v kratkem umirile," je pojasnil Rebec. In tu so še drugi dejavniki. Razstreljen ukrajinski jez in posledično katastrofalne poplave so danes na borzah razlog za dvig cene žita.

In kaj je dejanski razlog za višje cene, medtem ko je hrana pri italijanskih sosedih za polovico cenejša, je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

"Absolutne cenovne ravni so nekoliko nižje, ampak takšni ciljni nakupi pokažejo, da lahko kupec v Italiji določene znane blagovne znamke kupi ceneje kot pri nas. To so mogoče tudi tržne odločitve, ampak v Italiji na tak način privabijo slovenske kupce v trgovine," je pojasnil Kuhar. Dodal je, da je slovenski trg majhen, celoten oskrbni sistem s hrano pa je zaradi svoje majhnosti podvržen samovolji oziroma jastrebovskemu odnosu dobaviteljev.

Kuhar je mnenja, da gre pri nemških trgovcih, ki so napovedali trajno znižanje cen mlečnih izdelkov, za zanimivo marketinško aktivnost. "Trgovčeva ključna skrb je privabljati kupce v trgovino, Nemčija pa je zdrsnila v tehnično recesijo, tako da potrošnika na tak način privabiti je lahko zelo uspešno."

Kot je pojasnil, je vprašanje, če bi bila pri nas ta aktivnost koristna. "Mislim, da prihaja obdobje, ko bodo trendi rasti cen začeli pojenjati, potrošniki pa so občutljivi in hitro na tovrstne informacije reagiramo in spreminjamo kupne navade, tako da bo celotna veriga postopoma morala znižati cene na minimum."

O vladni odredbi, ki bo omogočila, da se ugotovi, kdo v prehranski verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže

Kot je dodal, je osnovna tržna infrastruktura transparentna informacija o cenah na različnih ravneh verige, Slovenija pa nima dobro vzpostavljenega sistema. "Če teh informacij ni in v Sloveniji jih ni, jih je v tem motnem trgu možno izkoriščati in zlorabljati tržno pozicijo bodisi v smeri prevelikih cen ali pri intenzivnejših stiskanjih cen. Veliko je odvisno od tega, kako se bo ta odredba izvajala," je sklenil Kuhar.