'Živimo v času, v katerem je več pesti kot ponujenih dlani'

Na velikonočno jutro se po tradiciji verniki odpravijo k mašam, na katerih duhovniki oznanijo Jezusovo vstajenje, po maši pa se zberejo ob velikonočnem zajtrku, med katerim zaužijejo v soboto blagoslovljene velikonočne jedi.

V pridigi pri vstajenjski maši v novomeški stolnici je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dejal, da velika noč oznanja zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad grehom. Kot taka vse vabi, da vstopijo v skrivnost, ki presega človeško razumevanje in hkrati napolnjuje življenje s smislom.

Ob evangeljskem opisu praznega groba je poudaril pomen notranjega uvida, ko videno postane pot do vere. Pri tem je opozoril, da sodobni človek vidi veliko, a pogosto ostaja na površini, medtem ko vera zahteva globlji pogled in osebni odnos.

Poseben poudarek je namenil družbeni vlogi vere. "Vera vedno oblikuje življenje, odnose in družbo. Ni zaprta v zasebnost, ampak je ustvarjalna moč v zgodovini," je dejal. Kristjani so po njegovih besedah poklicani, da vero živijo tudi v javnem prostoru - v družinah, na delovnih mestih, v politiki in kulturi. Pri tem pa ne gre za prevlado, temveč za odgovorno služenje skupnemu dobremu, je dejal.

Opozoril je na zahtevne razmere v sodobnem svetu, kjer se "rušijo temelji zaupanja", družbo pa zaznamujejo razdeljenost, manipulacije in relativizacija vrednot. Kot odgovor na takšne razmere vidi velikonočno sporočilo, ki spodbuja gradnjo dialoga, sprave in kulture življenja. "Vera tako ne oddaljuje od sveta, temveč človeka vanj še bolj pošilja. Velikonočna vera odpira prostor dialoga tam, kjer so delitve, in gradi mostove tam, kjer so zidovi. Vabi nas, da postanemo ljudje sprave, resnice in upanja," je dejal.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi izpostavil, da krščanska vera temelji na konkretnem dogodku, ne na idejah. "Krščanstvo se rodi tukaj: ni ideologija, ni filozofski sistem, temveč se začenja z dogodkom velike noči," je dejal. Velikonočno jutro je po njegovem tisto, ki odvali kamen nevere ter podarja svetlobo in zmago življenja. "To pa je tisto, kar postaja vir moči, da se lahko tudi mi soočamo z vsemi preizkušnjami, ki nas doletijo na naši poti," je dejal.

Opozoril je na sodobni družbeni kontekst, kjer po njegovem prevladujejo negativne novice in strah. "Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati. Velikonočno sporočilo pa to presega, saj prinaša drugačno perspektivo - upanje in zaupanje v končno zmago dobrega," je poudaril.

Vernike je pozval, naj sporočilo, da je Gospod vstal, ponesejo v vsakdanje življenje kot pričevanje upanja, ki ga sodobna družba po njegovih besedah močno potrebuje.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je v pridigi v ljubljanski stolnici poleg verskega pomena velike noči izpostavil tudi širšo družbeno sliko sodobnega sveta. Živimo v času, "v katerem je več pesti kot ponujenih dlani, več sporov kot oljčnih vejic, več zaprtega obzorja kot zarij vstajenja, zato je sporočilo, da je gospod vstal in živi, še toliko pomembnejše in potrebnejše", je opozoril.

Kakor so učenci in žene iskali Jezusa, tako so vsi danes po Zoretovih besedah vabljeni, da ne izgubijo upanja. "Jezus vsakega izmed nas čaka pri grobu našega žalovanja, na poti našega bega, v dvorani naših strahov, da se nam pridruži, da se nam odprejo oči, da ga spoznamo in ga gremo oznanjati," je dejal.

Ljudi je pozval, naj tudi v težkih življenjskih okoliščinah ne obupajo, ampak aktivno iščejo smisel, oporo in notranjo moč, vse to pa lahko dobijo v Kristusu.

Še posebej slovesno je v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta. Tam velikonočne slovesnosti prvič od izvolitve maja lani vodi papež Leon XIV. Maša se je na Trgu sv. Petra začela ob 10.15, po njej pa bo papež z osrednje lože vatikanske bazilike podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu.

Velika noč je po verovanju kristjanov praznik veselja in upanja. Verjamejo namreč, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja. Katoliški in evangeličanski verniki veliko noč obeležujejo skupaj, medtem ko jo bodo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili čez teden dni.

Papež Leon XIV. je v tradicionalni poslanici Urbi et orbi (mestu in svetu) ob veliki noči obsodil vojno in pozval k miru. "Tisti, ki v rokah držijo orožje, naj ga odložijo. Tisti, ki imajo moč začeti vojne, naj izberejo mir. Ne mir, dosežen z nasiljem, ampak z dialogom," je dejal.

V pridigi, ki so jo v živo prenašali v številnih državah, je papež obžaloval krivico, zatiranje in vojno. "Smrt vedno preži. Vidimo jo v krivicah, v sebičnosti, zatiranju revnih, v pomanjkanju pozornosti za najbolj ranljive."

Dodal je, da smrt lahko vidimo "v nasilju, v ranah sveta, v kriku bolečine, ki se dviga iz vseh koncev zaradi zlorab, ki uničujejo najšibkejše med nami, zaradi malikovanja dobička, ki pleni Zemeljske vire, zaradi nasilja vojne, ki ubija in uničuje".

Nato je podelil tradicionalni velikonočni blagoslov v več jezikih. Napovedal je tudi vigilijo za mir, ki bo potekala v soboto.

Pred tem je daroval svojo prvo velikonočno mašo na Trgu Sv. Petra v Vatikanu. Po poročanju portala Vatican News se je maše na trgu udeležilo 50.000 ljudi, še okoli 10.000 pa jo je spremljalo zunaj trga.

Papež Leon XIV. se je sicer pri velikonočnih obredih letos vrnil k tradiciji. Tradicionalni obred umivanja nog na veliki četrtek je opravil v Lateranski baziliki v Rimu, medtem ko je nekdanji papež Frančišek raje izbiral kraje, ki so simbolizirali človeško trpljenje, denimo zapore ali sprejemne centre za migrante.

Na veliki petek pa je Leon XIV. sam nosil križ na vseh postajah križevega pota v rimskem Koloseju.

Njegov predhodnik, papež Frančišek, je umrl lani na velikonočni ponedeljek pri 88 letih. Zaradi bolezni v zadnjih letih svojega pontifikata ni mogel sodelovati pri vseh velikonočnih obredih.