Mladi in delo: 'Delo se mora prilagoditi življenju, ne pa obratno'

Med mladimi se krepi občutek, da trdo delo ne prinaša več vsega, kar je nekoč. Čeprav jih 71 odstotkov verjame, da jim bo delo v prihodnjih 10 letih omogočilo ustvariti družino in 61 odstotkov pričakuje finančno varnost, jih le 38 odstotkov meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje, so ta teden sporočili s portala.

"Pri mladih generacijah ne gre več za pomanjkanje ambicij, temveč za dvom, da bo trud sploh poplačan. Ko mladi ne verjamejo več v klasično obljubo, da trdo delo prinese dom in družino, se spremeni tudi njihov odnos do dela in delodajalcev," je dejala vodja marketinga portala Moje delo Andreja Šobar.

Spremembe so vidne pri odnosu mladih do delodajalcev. Če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, bi podjetje zagotovo ali verjetno zapustilo 81 odstotkov mladih. Če bi ugotovili, da se vrednote podjetja razlikujejo od tistih, ki so jim bile predstavljene ob zaposlitvi, bi jih ostalo 36 odstotkov.

Podobne trende kaže tudi širša populacija. Med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri zaposlitve so pozitivno delovno okolje, bližina delovnega mesta, zaposlitev za nedoločen čas ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Med dejavniki, ki pridobivajo pomen, izstopa možnost dela od doma.

"Delo že dolgo ni več samo vir zaslužka. Postaja del življenja, ki se mu mora prilagoditi, ne pa obratno. Delodajalci, ki bodo to razumeli, bodo lažje privabljali in zadrževali zaposlene," je poudarila Andreja Šobar.

Med glavnimi razlogi za iskanje nove zaposlitve ostajajo boljši delovni pogoji in boljše delovno okolje. V ospredje pa stopata preobremenjenost in splošno nezadovoljstvo z delom.

Pri pasivnih iskalcih zaposlitve, ki nove službe aktivno ne iščejo, a bi bili pripravljeni zamenjati delovno mesto, sta stres in preobremenjenost med najpomembnejšimi razlogi za razmislek o odhodu. Raziskava kaže, da ljudje službe vse pogosteje ne zapuščajo zaradi višje plače, temveč zaradi želje po boljšem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem.

Raziskava kaže tudi spremembo v odnosu do menjave zaposlitve. Delež ljudi, ki odkrito povedo, da iščejo novo službo, je dosegel najvišjo raven doslej. Če je še pred nekaj leti veljalo, da je iskanje nove zaposlitve nekaj, kar zaposleni skrivajo, danes vse več ljudi o svojih kariernih načrtih govori javno.

Negotovost se kaže v pričakovanjih glede trga dela. Delež vprašanih, ki pričakujejo več brezposelnih v prihodnjem letu, se je povečal s 45 na 57 odstotkov. Gre za najvišjo raven pesimizma doslej. Najbolj pesimistični so zaposleni v proizvodnji in pasivni iskalci zaposlitve.

Delež vprašanih, ki poročajo, da se umetna inteligenca na njihovem delovnem mestu uporablja redno in v širšem obsegu, se je v enem letu povečal z 18 na 25 odstotkov. Hkrati se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da se umetna inteligenca pri njihovem delu ne uporablja in se tudi ne bo uporabljala, in sicer z 32 na 23 odstotkov. Strah pred tem, da bi umetna inteligenca nadomestila ljudi pri njihovem delu, ostaja razmeroma nizek.

Največ pričakovanj glede uporabe umetne inteligence imajo aktivni iskalci zaposlitve, od katerih jih tretjina pričakuje, da bo umetna inteligenca del njihovega delovnega okolja. Prav aktivni iskalci zaposlitve so tudi med najpogostejšimi uporabniki umetne inteligence pri pripravi življenjepisov, prijav in pripravah na zaposlitvene razgovore.

Raziskava je bila izvedena z metodo spletnega anketiranja v okviru spletnega panela družbe Valicon med 17. in 24. aprilom. Rezultati so reprezentativni za populacijo med 16. in 65. letom starosti, ki še ni upokojena, in sicer po spolu, starosti, regiji in tipu naselja. V raziskavi je sodelovalo 634 vprašanih. Vprašanja, vezana na mlade generacije, so bila zastavljena podvzorcu mlajših anketirancev.