Središče Rotunda, primorski družbeni center, je v Kopru pripravilo soočenje šestih mladih kandidatov na listah za volitve v Evropski parlament (EP), ki so predstavili svoje poglede na delo evropskega poslanca, povezano s problematiko mladine. Kandidati, ki se z mladinsko politiko večinoma ukvarjajo že več let, so poudarjali predvsem pomen izobrazbe, zaposlovanja, prostovoljnega dela in udejstvovanja mladih v politiki. Večinoma pa so se strinjali, da mora pogoje za delovanje in življenje mladih oblikovati država.
Kandidat na listi stranke Slovenija je naša Robert Ostrelič je uvodoma poudaril, da lahko mladi svoje ideje in projekte izpeljejo le z aktivnim udejstvovanjem v političnem življenju in si preko institucionalnih poti zagotovijo boljše pogoje za delovanje.
Alenka Šverc iz NSi je povedala, da se je za aktivno delovanje v politiki odločila, ker ji ni vseeno, kaj se bo z mladimi v Sloveniji in Evropi dogajalo v prihodnje,
Da lahko mladi spremembe dosežejo le z aktivnim delovanjem, meni tudi kandidatka SMS in Zelenih Slovenije Vanja Režonja, Sašo Peče iz SNS pa je prepričan, da je najslabše, kadar posamezniki ali institucije zasledujejo samo en segment politike. Poleg tega tudi poudarja, da je mesec pred volitvami "eno najbolj zlaganih obdobij, v katerem kandidati vedno odgovarjajo pozitivno".
Potrebna je prepoznavnost
Naloga vseh evropskih poslancev je po Pečetovem mnenju narediti našo državo tako prepoznavno, da jo bo poznal vsak Evropejec in šele takrat lahko naredijo korak naprej v sooblikovanju politik. Z njim se je strinjal tudi Ostrelič, ki za mlade v Evropski uniji vidi dve veliki priložnosti. To sta možnost študija in nabiranja izkušenj v tujini ter prevetritev slovenskega izobraževalnega sistema s pomočjo mobilnosti med študenti in profesorji.
Glavna naloga evropskega poslanca pa je po Osterličevih besedah aktivno sodelovanje pri sprejemanju evropskega proračuna in oblikovanju naslednjega finančnega obdobja po letu 2006. Po mnenju kandidatke SLS Nataše Kavaš Puc je prednost EU v tem, da bo glas mladih "slišan v vsako evropsko vas," saj so prav mladi po njenih besedah najbolj nezaščitena, neprivilegirana in zapostavljena skupina. Tudi zato mora naša država poskrbeti za mladim, družinam in podjetjem prijazno okolje.
Pomembna je izobrazba
Pomen izobrazbe je posebej izpostavila tudi Šverčeva, ki meni, da se morajo mladi zavedati, da diploma ni končni cilj izobraževanja. Zavedati se morajo vseživljenjskega učenja, pozitivna stran EU pa je po njenem mnenju tudi bolonjski proces, zaradi katerega se bodo morale slovenske fakultete in univerze bolj odpreti in bodo morale postati bolj konkurenčne.
Po mnenju Režonje vstop Slovenije v EU na področju izobraževanja ne pomeni cilja, ampak možnosti in priložnosti, med katerimi je izpostavila študij in zaposlovanje v tujini, nabiranje izkušenj z neformalnim izobraževanjem ter večje možnosti financiranja z evropskim denarjem. Opozorila pa je na beg možganov in večje informiranje podeželske mladine o omenjenih možnostih.
Mladi bi se morali zanimati tudi za politiko
Na koncu so mladi kandidati soočili še svoja mnenja o udeležbi mladih v političnem življenju, pri čemer je Režonja poudarila, da srednješolcev to ne zanima, študentje pa so tako razočarani nad slovenskim političnim režimom, da v njem ne želijo sodelovati. Po besedah Pečeta je mlade najlažje animirati z makroekonomskimi instrumenti, predvsem s spremembo davčne politike.
Jerajeva je prepričana, da se morajo mladi zavedati, da so del države in morajo zanjo tudi odgovarjati, pasivni pa so, ker v naši družbi mladi raje delajo in služijo denar, kot da bi naredili kaj zastonj. Mlade lahko motivira le civilna družba, je prepričana Šverčeva, v kateri morajo začutiti, da so dragoceni. Dober vzgled mladim morajo biti starejši politiki, je prepričana Kavaš Puceva, bistveno pa je, da gredo na volitve in se politično izražajo. Za večjo udeležbo mladih v političnem življenju pa je po Ostreličevih besedah pomembna dobra informiranost, saj več informacij pomeni več udeležbe, kar pomeni tudi več demokracije.
