Od krajinskih arhitektov do biologov: 'Magnifico naj izbere drugo lokacijo'

Mladi za podnebno pravičnost so svoje nestrinjanje z Magnificovo organizacijo velikega koncerta v Tivoliju ob 30. obletnici njegovega glasbenega ustvarjanja izrazili v pismu, ki so mu ga poslali. V njem predlagajo, naj izbere drugo prizorišče, in sicer takšno, kjer koncert ne bi imel negativnih posledic na ljudi in naravo. 

"Verjamemo, da bi bil tak razplet najboljši za vse, dostojen in vreden spoštovanja. Hkrati izražamo podporo Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave pri njegovi odločitvi ter pozivamo k interdisciplinarni strokovni debati o prihodnjem upravljanju množičnih dogodkov v Tivoliju, saj postajajo ti vedno bolj pogosti," so dodali. 

"Gre za človeško vrsto, ker moramo premisliti kaj sploh Tivoli je in kaj nam pomeni,  je dejal Izidor Ostan Ožbolt, član Mladih za podnebno pravičnost. "Nismo proti koncertu, niti proti njemu, ključno je, da se koncert premakne na drugo lokacijo."

Zapisali so, da je Magnifico s svojim glasbenim ustvarjanjem v preteklih tridesetih letih močno zaznamoval slovenski kulturni prostor in že večkrat dokazal, da zna premikati osebne in družbene meje. Kot pravijo, njegovo željo, da bi koncert potekal v Tivoliju, dobro razumejo, saj da je "na park navezan tudi sam in da ga opeva v svojem istoimenskem šlagerju". Vendar pa poudarjajo, da verjetno ni pomislil na negativne vplive, ki bi jih koncert lahko imel na parkovni prostor. 

"Večtisočglava množica ljudi bo skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na območju prireditve in širšega vplivnega prostora našega najpomembnejšega mestnega parka. To se nam v aktualnih razmerah biodiverzitetne in podnebne krize zdi nesprejemljivo," so zapisali. Opozarjajo, da vsak množični dogodek v parku pomeni za rastline, živali in glive velik stres in možnost uničenja.

Magnificu so zato predlagali spremembo prizorišča koncerta. "V Ljubljani je namreč dovolj primernih prireditvenih prostorov, kjer lahko brez bistvene škode za naravo izvedete vaš koncert v načrtovanem obsegu," pravijo in dodajajo, da njihov poziv ni omejen le na omenjeni dogodek, pač pa da tudi sicer menijo, da tako obsežni dogodki ne spadajo v ranljivo območje parka Tivoli. 

"Zavedamo se, da je logistika prestavitve koncerta na novo lokacijo zahtevna naloga, a obenem smo prepričani, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani, pa tudi gostje iz drugih krajev ter širša slovenska javnost vašo odločitev sprejeli z veliko naklonjenostjo in spoštovanjem," je še zapisano v pismu. 

'Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je že brez množičnih prireditev vse bolj obremenjen'

Pod pismo se je podpisalo več kot 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov, glasbenikov, umetnikov ter uporabnic in uporabnikov parka Tivoli.

"Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil ustanovljen z namenom varovanja narave. Ideja o katerem koli množičnem dogodku v Tivoliju nam kot družbi nastavlja zrcalo, da se vanj zazremo in si odgovorimo, ali smo že dovolj zreli za spoštovanje narave in vsakega bitja v njej. Če nam ni mar, da ta dragocena bitja preženemo, preplašimo in poteptamo v enem večeru z 12 000 pari čevljev, se sprašujem, kako resnična je naša namera za doseganje trajnostnih ciljev in prilagajanja na podnebne spremembe," je zapisala Tjaša Griessler Bulc, ekologinja in strokovnjakinja za sonaravne rešitve, nagrajenka Evropske komisije in programa Eureka za sonaravne rešitve, predavateljica v Združenih narodih v New Yorku na konferenci o vodah, nosilka zlate plakete Univerze v Ljubljani ter nagrade Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za odlične dosežke v znanosti. 

"V Ljubljani se odprt javni prostor prekomerno izkorišča kot vir zasebnih in javnih prihodkov. Naraščajoča komercializacija javnih prostorov omejuje njihovo svobodno rabo ter utrjuje privatizacijo javnega dobrega. Dogodki, kot je Magnificov koncert v Tivoliju, predstavljajo tudi grožnjo osnovni substanci parka, občutljivemu naravnemu ekosistemu," pravi krajinska arhitektka Darja Matjašec. 

Še ena krajinska arhitektka, Maja Simoneti, dodaja: "Zavedanje o pomenu varstva narave za zdravo in varno prihodnost ljudi se nezadržno krepi na različnih področjih in nivojih. Nenazadnje pričakujemo sprejem zakona EU o ohranjanju narave. Raziskave in trendi kažejo, da moramo nemudoma začeti bolj skrbno presojati o rabi in upravljanju prostora, še posebno javnega. Upoštevati moramo, da so parki socialna in okoljevarstvena infrastruktura, ki je ne moremo zadovoljivo nadomestiti z nobeno drugo vrsto površin ali ureditev. Poskrbeti moramo, da množične ali celo komercialne prireditve ne povzročajo nepovratne škode in ne motijo pretirano javne rabe. Tu še nimamo dobrih izkušenj in znanja, zato sta nujna res odprt multidisciplinaren in javni dialog."

Luka Šparl, magister biologije in ekologije z naravovarstvom, pravi, da se načrtovani kraj koncerta nahaja v osrednjem območju življenjskega prostora urbane populacije hrošča zahodnega puščavnika (Osmoderma eremita). "Zaradi izjemno majhne mobilnosti hroščev je za vzdrževanje stabilne populacije ključno vzdrževanje sklenjenih sestojev starih dreves listavcev. Ključno je preventivno ravnanje, saj lahko vsaka mehanska poškodba dreves ogrozi obstoj populacije te evropsko pomembne vrste hrošča. Ohranjanje tivolske populacije je nacionalnega pomena," pojasnjuje. 

"Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je že brez množičnih prireditev vse bolj obremenjen – zaradi učinkov podnebnih sprememb, novih gradenj okrog parka in na njegovih robovih, številnih dogodkov in večanja števila obiskovalcev ... – zato se zmanjšujejo zmožnost narave za samoobnovo kot tudi blagodejni učinki parka na mesto in njegove prebivalce. Kultura in umetnost naj nas navdihujeta in spodbujata k spoštljivemu in občutljivemu odnosu do narave ter naravne in kulturne dediščine in ne nasprotno," pa je zapisala Urška Jurman iz KUD-a Obrat.