ESČP zavrgel tožbo mladih glede podnebnih zavez, švicarske seniorke uspele

Tožbo je septembra lani vložila skupina mladih Portugalcev, starih od 11 do 24 let. 33 državam, in sicer članicam EU, tudi Sloveniji, ter Združenemu kraljestvu, Norveški, Švici in Turčiji, so očitali nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in neuspeh pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegle cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Šesterica je trdila, da so kršene njihove temeljne pravice, vključno s pravico do življenja, zasebnosti in družinskega življenja.

Gre za prvi tovrstni primer tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Povod za tožbo so bili uničujoči požari leta 2017 na Portugalskem, v katerih je umrlo več kot sto ljudi, ogromna gozdna območja pa so bila uničena.

Sodišče v Strasbourgu je danes zavrglo tudi podobno tožbo nekdanjega župana Damiena Carema proti Franciji.

Švicarske seniorke so tožbo dobile – odločitev sodišča bi lahko vplivala na prihodnje razsodbe

Medtem ko so bili mladi Portugalci neuspešni, se je sreča nasmehnila švicarskih seniorkam. Mednarodno sodišče v Franciji je namreč v torek razsodilo, da je Švica s tem, ko je neuspešno reševala podnebno krizo, kršila človekove pravice. Gre za prvo tovrstno obsodilno sodbo.

Več kot 2000 starejših Švicark je v tožbi proti Švici namreč trdilo, da vročinski valovi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ogrožajo njihovo zdravje in kakovost življenja ter da bi lahko zaradi hude vročine tudi umrle. 

Sodišče je razsodilo, da je švicarska vlada kršila nekatere človekove pravice žensk zaradi "kritičnih vrzeli" v nacionalni zakonodaji za zmanjšanje emisij, ki segrevajo planet, pa tudi zaradi neizpolnjevanja preteklih podnebnih ciljev. Na podlagi tega so bile torej kršene pravice žensk do učinkovite zaščite pred "resnimi škodljivimi učinki podnebnih sprememb na življenja, zdravje, dobro počutje in kakovost življenja," je sodišče zapisalo v izjavi. 

Tudi ta razsodba je pravnomočna in dokončna, kar pomeni, da pritožbe niso možne. 

Odločitev so komentirali številni strokovnjaki, ki pravijo, da bi sodba lahko vplivala na druge primere tožb zaradi neučinkovitega spopadanja s podnebnimi spremembami, ki temeljijo na človekovih pravicah in čakajo na obravnave na mednarodnih sodiščih, hkrati pa bi lahko odprla vrata številnim podobnim pritožbam, ki se bodo začele v prihodnosti. 

Švicarski zvezni urad za pravosodje je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da se je seznanil z razsodbo sodišča in da bo razmislil o nadaljnjih korakih. "Ta sodba je dokončna. To podrobno sodbo bomo analizirali skupaj z zadevnimi organi in preučili ukrepe, ki jih mora Švica sprejeti v prihodnosti," je zapisal. Največja švicarska politična stranka, skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP), pa je odločitev sodišča označila za škandalozno in zahtevala izstop države iz Sveta Evrope.

Odvetnica švicarskega združenja Cordelia Bahr je pozdravila odločitev ESČP in poudarila, da je sodišče "ugotovilo, da je varstvo podnebja človekova pravica". "To je velika zmaga za nas in pravni precedens za vse članice Sveta Evrope," je dodala.

Okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je spremljala sojenje, je medtem dejala, da je to "šele začetek podnebnih sodnih postopkov". "Po vsem svetu vse več ljudi postavlja svoje vlade pred sodišča in jih poziva k odgovornosti za njihova dejanja," je dodala.

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: Obsodba Švice zmaga za vse

Kot je izpostavil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) danes okoljski tožbi mladih Portugalcev proti 33 državam ter nekdanjega župana Damiena Carema proti Franciji zavrnilo zaradi procesnih razlogov. "To pomeni, da se s samo zatrjevano vsebino pomanjkljivega ukrepanja držav na področju podnebnih sprememb žal ni ukvarjalo," je poudaril.

A podnebno pravo in tožbe se po njegovih besedah razvijajo. "Prepričan sem, da bo v prihodnosti še več uspešnih in neuspešnih tožb, katerih posledica pa bodo nedvomno bolj ambiciozni in bolj resni ukrepi držav na področju spopadanja s podnebnimi spremembami," je optimističen.

V tej luči je zelo vesel današnjega razpleta okoljske tožbe švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja zoper Švico. 

"To je resnično zmaga za vse, kot je sama izjavila ena od pritožnic iz portugalskega primera, ki ni uspel. Današnja sodba v primeru Starejši za varstvo podnebja je močno spodbudila sodne postopke za doseganje podnebne pravičnosti, tako pred ESČP, ki ima trenutno še šest nerešenih podnebnih primerov, kot pred nacionalnimi sodišči, in bo zagotovo imela posledice po vsem svetu," je napovedal Petek.

Po njegovih besedah gre za prelomno sodbo, saj je ESČP potrdilo uporabnost konvencijskih pravic v primeru podnebnih zadev. "ESČP je ugotovilo, da konvencija o človekovih pravicah državam nalaga, da morajo zasnovati in implementirati ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih treh desetletjih, kar zajema tudi cilje in časovnice, ki morajo biti del nacionalnega pravnega okvira," je poudaril.

Sodišče s tem ni samo pojasnilo, kaj morajo države pogodbenice konvencije, kot je Slovenija, zdaj ukreniti, ampak je tudi naznanilo smer razvoja konvencijskih pravic na področju podnebnih sprememb v prihodnosti, je pojasnil.

"Navedeno je še posebej aktualno v luči sprejemanja novega podnebnega zakona v Sloveniji, pa tudi posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki zaenkrat še ne zasleduje doseganja ciljev, h katerim se je Slovenija zavezala s pariškim sporazumom," je sklenil predstavnik Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Vajgl: Pomembno je, da ima Slovenija podnebno ministrstvo, da sprejema podnebni zakon in posodablja NEPN

Četudi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) okoljsko tožbo mladih Portugalcev proti 33 državam, tudi Sloveniji, ocenilo kot nedopustno, sporočilo mladih, ki terjajo ukrepanje in izpolnjevanje ciljev, zapisanih v okviru pariškega sporazuma, ostaja, je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.

V tej luči je zadovoljen, da je vlada ustanovila ministrstvo za podnebne spremembe, da sprejema podnebni zakon ter posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), tako da bodo njegovi cilji bolj ambiciozni in da bo Slovenija "dejansko izvajala to, k čemur se je zavezala". "Šele potem bomo lahko legitimno pozivali druge države, da skupaj uresničimo pariški sporazum," je dodal. "Glas mladih bo čedalje močnejši in treba mu bo prisluhniti," je izpostavil državni sekretar.

V zvezi s tožbo švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja, na podlagi katere je ESČP Švico danes obsodilo zaradi nezadostnega okoljskega ukrepanja, pa je opozoril, da za njo stojijo starejši, ki so med ranljivejšimi skupinami in podnebne spremembe že danes čutijo močneje kakor drugi.

Sporočilo starejših je po njegovih besedah enako kot sporočilo mladih, gre za "poziv k temu, da države končno začnejo izvajati to, k čemur so se zavezale v pariškemu sporazumu".

Vajgl verjame, da bo na področju okoljskega ukrepanja prišlo od besed k dejanjem. To je po njegovem mnenju z vidika zmanjšane rabe fosilnih goriv v energetiki in nekaterih drugih točk pokazala že lanska podnebna konferenca v Dubaju. Bo pa treba ukrepanje pospešiti, se zaveda.

"V naši državi se tega lotevamo bolj resno. Želimo si, da zgledu, ki ga postavlja Slovenija in tudi EU, sledi tudi preostali svet," je sklenil.