Začetek neformalnega zasedanja ministrov za delo in socialne zadeve Evropske unije v Beljaku, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister za delo Janez Drobnič, so pospremile demonstracije članov Koroške dijaške zveze (KDZ) in Mlade Enotne liste, ki je podmladek edine slovenske stranke v Avstriji. Okrog sto mladih je s transparenti v obliki dvojezičnih krajevnih napisov ministre in evropsko javnost želelo opozoriti, da Avstrija še vedno krši manjšinske pravice. "Želimo seznaniti evropske ministre in evropsko javnost o tem, da Avstrija še vedno ne spoštuje manjšin, da pravice manjšine na Koroškem in tudi drugod po Avstriji še vedno niso uresničene," je pojasnil član KDZ Dominik Pipp.
"Enostavno hočemo dokazati, da mladim ni vseeno za krajevne napise," je še dejal in dodal, da so se mladi prav zato, ker želijo imeti dvojezične napise, tudi odločili, da ob zasedanju ministrov EU pripravijo demonstracije. V mirnem mimohodu in ob vzklikanju "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" so se mladi iz vse južne Koroške sprehodili ob reki Dravi in mimo kongresnega centra v Beljaku, kjer so med tem ministri že začeli zasedanje.
NSKS: Edina rešitev internacionalizacija
Ker v Avstriji ni pričakovati politične rešitve vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, slovenski manjšini ostaja le pravna pot in internacionalizacija tega vprašanja, pa je prepričan predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Predsednik avstrijskega centra za narodne skupnosti (CAN) Marjan Pipp, ki je s predsednikom edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Enotne liste (EL), Vladimirjem Smrtnikom prav tako sodeloval na konferenci, je dejal, da pri vprašanju topografije ne gre za obrobni lokalni problem oziroma problem "zakrknjenega lokalnega voditelja", temveč za vprašanje spoštovanja pravne države oziroma temeljnih vrednot Evropske unije. "Evropa v teh vprašanjih ni pozabljiva," je dodal.
Pipp je bil kritičen tudi do ravnanja Slovenije pri reševanju manjšinske problematike. Kot je dejal, se mu zdi ocena premiera Janeza Janše, da stvari pri vprašanju manjšine tečejo v pozitivno smer, zgrešena. Na politični ravni po mnenju Pippa namreč ni pozitivnega razvoja. Zato pa bi morala iti Slovenija v smer notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP). Do vlade je bil kritičen tudi Grilc. Kot je dejal, Slovenija nudi finančno in kulturno podporo, politično pa manjšinsko vprašanje podreja dobrososedskim odnosom.
APA: Gradiščanska in Štajerska brez težav
V avstrijski zvezni deželi Gradiščanski stojijo dvojezične krajevne table trenutno v 51 občinah; v 47 so napisi nemški in hrvaški, v štirih pa nemški in madžarski. V tej najmlajši zvezni deželi je postavitev dvojezičnih tabel sprva sicer spremljal dolgotrajen proces, ki pa je bil brez konfliktov, in pred petimi leti in pol so bile table brez težav postavljene. Nasprotno se na avstrijskem Štajerskem o dvojezičnih tablah doslej sploh ni zares govorilo, medtem poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Prvo dvojezično krajevno tablo na Gradiščanskem je 13. julija 2000 v kraju Grosswarasdorf ali Veliki Boristof odkril avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Da je do tega zgodovinskega trenutka dejansko prišlo, je bilo sicer potrebno celo desetletje razprav, ki so se občasno tudi precej zaostrile. Od leta 1955, ko je bila sprejeta Avstrijska državna pogodba (ADP), pa do dejanske uresničitve 7. člena ADP na Gradiščanskem je tako minilo 45 let.
Nasprotno pa na avstrijskem Štajerskem postavitve dvojezičnih tabel nikoli ni nihče niti zahteval, niti leta 1987 ustanovljeno kulturno društvo Člen 7 ne, dodaja APA. "Predlagali smo dvojezične kulturne table," je povedal tajnik društva Michael Petrowitsch. Kot je dodal, imajo te table "kulturno in turistično presežno vrednost" in bi jih lahko v duhu evropske integracije postavili tudi na drugi strani meje v Sloveniji. Idejo "kulturnih tabel" so lani tudi predstavili takratni deželni glavarki Waltraud Klasnic, ki jo je sicer pozitivno sprejela, vendar pa projekt za zdaj miruje.
