V protest 'pogubnemu načrtu' so se priklenili na vlado: Pelje nas v podnebno katastrofo

Zato so danes,  simbolično ob 11:55 pred stavbo vlade izvedli aktivistično akcijo. Ob spoštovanju vseh koronskih ukrepov so se z verigami priklenili na vladno poslopje, vladnim uslužbencem onemogočili odhod ter tako od vlade zahtevali rešitev domače naloge. "Ob pomoči naših pozitivnih predlogov naj na novo pripravi pravičen, podnebno ambiciozen in do narave prijazen načrt za okrevanje ter odstrani škodljive spremembe Zakona o vodah. Drugače naj pričakuje stopnjevanje aktivnosti. Z današnjo akcijo odpirajo sezono sedaj dovoljenih protestov," so sporočili po akciji. Prav tako dodajajo, da so protestirali mirno in ob upoštevanju korona ukrepov: "Upoštevali smo ukaze policistov, zoper pet predstavnikov bodo baje sprožili postopke - o kakšnih postopkih govorimo, še ne vemo."

Dokument je po njihovem nezadosten z vsaj štirih vidikov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je to pot v podnebno katastrofo: "Čeprav Evropska komisija zahteva vsaj 37 % sredstev za zelene politike, predlagani načrt namenja okoljskim tematikam kar polovico sredstev manj. Še huje, po izračunih portala Green Recovery Tracker gre zgolj 5 % vseh sredstev v najpomembnejši podnebni ukrep – zniževanje emisij toplogrednih plinov. Pot v podnebni zlom je še posebej vidna na energetskem in transportnem področju."

Kot dodajajo, se na področju energetike zgolj 115 milijonov evrov namenja za obnovljive vire energije: "Pri transportu pa so vlaganja v ceste za faktor 2,4 večja od vlaganj v trajnostno mobilnost. Še več, največja cestna investicija, financirana s strani sklada v znesku 330 milijonov evrov, prekaša vse investicije v trajnostno mobilnost skupaj (175 milijonov evrov). Kolesarstvo in pešačenje v dokumentu skoraj nista omenjena. Dodatno, predvidena pomoč gospodarstvu v vrednosti 1540 milijonov evrov ni pogojena z nobenimi resnimi okoljskimi in socialnimi pogoji, ki bi pospešili zelen in pravičen prehod. Takšne ukrepe so sicer tekom krize uvajale nekatere države, med drugim Danska, Francija in Nemčija." 

Ko opozarjajo Mladi za podnebno pravičnost, vladni dokumenti kažejo, da bodo predlagane podnebne politike brez dodatnih ukrepov povečale družbeno neenakost, znižale razpoložljivi dohodek najrevnejših in povečale (energetsko) revščino: "Takšne posledice so nesprejemljive. Čeprav Evropska komisija poudarja pomen solidarnosti in socialne kohezivnosti, je predlagani načrt večinoma slep za te probleme."

Po njihovem mnenju bo to omogočilo pospešeno uničevanje narave: "Čeprav Evropska komisija poziva k zaščiti biodiverzitete, predlagani načrt krize upada živalskih in rastlinskih vrst neposredno skorajda ne naslavlja. Ukrepi, ki bi primarno pripomogli k ohranjanju in širjenju narave ter ji omogočili prosto pot za poln razcvet, so izjemno redki. Še več, s pospešenim betoniranjem, financiranim s strani tega mehanizma pomoči, bo narava zgolj še bolj negativno prizadeta." Dodajajo še, da obstoječi sistem potiska okoli 250.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije v revščino ter nas pelje v podnebni zlom: "Kljub temu vlada ohranja obstoječi sistem ter v vsemu, kar omejuje ljudem in naravi škodljive aktivnosti, vidi nebodigatreba. Tako minister Černač, katerega služba vodi pripravo načrta, javno in brez sramu okoljske pogoje Evropske komisije označuje za 'nesmiselne formalistične zahteve." Mladi za podnebno pravičnost tako od vlade zahtevajo pripravo radikalno drugačnega Načrta za okrevanje in odpornost.