ZZDej bil sprejet decembra 2017 in je imel triletno prehodno obdobje. Trenutna vlada je njegovo izvajanje decembra 2020 zamaknila za pol leta, do 30. junija letos.
3.a člen predvideva, da mora biti v vsaki zdravstveni ustanovi za vsako zdravstveno dejavnost nosilec zdravstvene dejavnosti. En od pogojev zanj je tri leta delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na primarnem nivoju in pet let izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na sekundarnem in terciarnem nivoju. To v praksi pomeni, da zdravstvene ustanove ne morejo zaposliti mladih specialistov s posameznih področij, če nimajo na istem področju zaposlenega tudi starejšega specialista.
Z ministrstva za zdravje (MZ) so sporočili, da trenutno pripravljajo predloge interventnega zakona na področju zdravstva, "v katerem se predlaga podaljšanje roka za spregled delovnih izkušenj za odgovornega nosilca s 30. junija 2021 na 17. december 2022". Pri tem poudarjajo, da "omenjene določbe veljajo enotno za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, tako javne kot tudi zasebne".
Na sporočilo ministrstva so se Mladi zdravniki odzvali, da "odločno protestirajo proti 'rešitvi', ki to ni". "Gre zgolj za prelaganje problema in odgovornosti v prihodnost. Čez leto in pol bomo popolnoma na istem, morda bodo v težavah le nekatere druge ambulante, kot bi bile junija letos," so dodali. Zato zahtevajo dokončen umik "sporne zahteve iz 3. a člena ZZDej".
Kaj bo po tem datumu drugače?
Mladi zdravniki ob tem navajajo, da bodo "svoja vrata morale zapreti ambulante v mnogih manjših zdravstvenih domovih, tudi večji zdravstveni domovi pa bodo imeli težave pri manjših specialnostih, saj pogosto nimajo zaposlenega več kot enega ortodonta, specialista medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) ipd.".
Zgodilo pa se bo tudi, da se mladi specialisti družinske medicine v manjših krajih, kjer družinske zdravniki delujejo v okviru koncesijskih ambulant, ne bodo več mogli zaposliti, še dodajajo. Močno bo zavrt tudi razvoj mreže Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, katerih odprtje je tesno povezano z razpoložljivostjo mladih specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, saj je starejših premalo.
Kaj to pomeni na konkretnih primerih?
1. Zobozdravnica, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, eno leto po specialističnem izpitu po uveljavitvi 3. a člena ZZDej ne bo mogla pridobiti funkcije odgovornega nosilca dejavnosti. Posledično ne bo več smela opravljati zdravstvene dejavnosti na področju ortodontije v zdravstvenem domu, kjer je zaposlena, saj je edina tovrstna specialistka v svojem zdravstvenem domu, torej ni drugega ortodonta, ki bi lahko bil nosilec omenjene dejavnosti. Preostaneta ji dve možnosti – zaposlitev v večjem mestu ali tujini. Obe možnosti sta slabi za slovenske paciente.
2. V enem od Univerzitetnih kliničnih centrov so zaposlene tri specializantke klinične genetike. Ko bodo specializacijo končale, ne bo v ustanovi zaposlen noben starejši specialist klinične genetike. Ker nobena od njih ne bo smela prevzeti vloge odgovornega nosilca, v tem UKC-ju dejavnost klinične genetike ne bo smela potekati še pet let.
3. Specialistka ginekologije in porodništva dela v manjšem zdravstvenem domu, kjer je edina ginekologinja. Ker še ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nosilca, bo ambulanta morala zapreti svoja vrata. Kolegica bo zaposlitev zagotovo našla drugje, 2870 žensk iz tega kraja in okolice pa bo ostalo brez izbranega ginekologa.
"Primerov je veliko, pod črto pa vsi skupaj pomenijo, da bo brez zdravnika po nepotrebnem ostalo ogromno ljudi, mladi zdravniki specialisti in mladi zobozdravniki pa se bodo lahko zaposlovali le v večjih zdravstvenih ustanovah, kar bo vodilo k dodatni centralizaciji slovenskega zdravstva in oteženemu dostopu do zdravnika na periferiji."
'Slaba šala'
Ob sprejemanju tega člena so odločevalci poudarjali, da ta člen služi preprečevanju dela nestrokovnim zdravnikom, ki ne bi znali primerno zdraviti pacientov, ampak mladi zdravniki opozarjajo, da ta člen temu ne služi. "Vsi strokovni pogoji, potrebni za kompetentno zdravljenje pacientov, so namreč zajeti v veljavni (zobo)zdravniški licenci."
Pot do opravljene specializacije traja kar nekaj let. Po opravljeni diplomi je za zdravnika in zobozdravnika specialista potrebnih štiri do šest let izobraževanja in delovnih izkušenj pod nadzorom specialista, ki se zaključi s specialističnim izpitom in pridobitvijo licence. Zobozdravniki brez specializacije pridobijo licenco s strokovnim izpitom po enoletnem pripravništvu. "Odgovornost (zobo)zdravnika za zdravljenje, ki ga izvaja, je individualna, ne glede na to, ali delo opravlja v večjem kolektivu ali je edini zdravnik v zavodu, in je pogojena z veljavno licenco," poudarjajo.
Zato namigovanje, da zdravnik, ki samostojno zdravi paciente, "ni sposoben dojeti, kako tehnično voditi ambulanto, oziroma bdeti nad organizacijo dela v timu, ki ga vodi, še tri ali pet let po pridobitvi licence, zveni kot slaba šala". Slaba šala, ki bo slaba tako za paciente kot za mlade zdravnike in zobozdravnike. Zato mladi zdravniki menijo, da je treba omenjeni pogoj za odgovornega nosilca preprosto črtati iz zakona.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.