Evropski milijoni za nov center za mladoletnike, cilj je hitrejša obravnava

Število obravnavanih kaznivih dejanj mladoletnikov narašča. Kot pojasnjuje raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Mojca Plesničar, v zadnjih letih predvsem "blažje oblike nasilja, nasilništvo, lahke telesne poškodbe, grožnje". Razlogi za nasilje so različni, od preizkušanja meja, pravi, do izraza stiske. Tudi zato je eden od ukrepov novega zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov priprava individualnih ocen prestopnikov.

DZ je zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov sprejel prejšnji teden. "Gre za popolnoma nov sistemski zakon obravnave mladoletnikov, ki smo ga v naši državi čakali skoraj 15 let," je po današnjem neformalnem brifingu za novinarje dejala direktorica direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje Nina Koželj. Zakon po njenih navedbah prinaša tudi hitrejšo obravnavo mladoletnikov.

Med drugim se po zakonskih določbah ustanavlja center za mladoletnike. "Njegova vloga bo predvsem v pripravi individualne ocene mladoletnika z interdisciplinarno metodo dela," pojasnjuje Koželjeva. Oceno bodo namreč skupaj pripravili strokovnjaki z različnih področij.

Za ustanovitev centra in njegovo dvoletno pilotno delovanje so po besedah Koželjeve pridobili evropska sredstva, in sicer, kot kaže zaenkrat, v višini 1,8 milijona evrov. Center bo deloval kot notranja organizacijska enota že delujočega javnega zavoda Hiša za otroke, načrtujejo pa, da bo pripravil med 60 in 80 individualnih ocen letno, je navedla.

Kot je pojasnila Janja Plevnik iz sektorja za kaznovalno pravo in človekove pravice v omenjenem direktoratu, bosta lahko to individualno oceno dela mladoletnika uporabila tožilstvo in sodišče, ki bo lahko tako sprejelo najbolj ustrezno odločitev, prilagojeno potrebam mladoletnika.

Po besedah Koželjeve si želijo, da bi se država hitro odzvala na storjeno kaznivo dejanje mladoletnikov, zato zakonski predlog med drugim prinaša prednostno obravnavo postopkov v zvezi z mladoletniki. Analiza, ki jo je opravil Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, je pokazala, da več kot 70 odstotkov zadev traja več kot eno leto in pol, kar je po oceni strokovnjakov odločno preveč. "Postopke proti mladoletnikom moramo pohitriti. Ključnega pomena je, da mladoletnik dobi hiter odziv države, da njegovo dejanje ni bilo vredu," pravi. Cilj je omenjeno obdobje tako skrajšati vsaj za enkrat, je pojasnila.

Tudi po mnenju Plesničarjeve, je hitrost postopkov ključnega pomena. "Če si predstavljamo 14-letnika, ki naredi 'eno tako veliko neumnost', pa potem na sodišču pride do končne odločitve šele pri njegovih 18. letih. To je cela razvojna faza, ki jo je dal čez brez ukrepanja," ponazarja raziskovalka.

K skrajšanju postopkov bo po besedah Plevnikove pripomoglo tudi to, da bodo sodniki na sodiščih, kjer je to mogoče, obravnavali samo mladoletniške zadeve. Na vseh sodiščih sicer to ni mogoče, ker povsod ni dovolj zadev.

Zakon predvideva tudi usposabljanje vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v postopku obravnave mladoletnikov. Plevnikova je izpostavila pomen medsebojnega sodelovanja in pretoka informacij vseh sodelujočih. Če bo mladoletnik storil več kaznivih dejanj in ga obravnavajo v več postopkih, se bodo po novem postopki lahko združili in se bo izrekla ena sankcija, je še pojasnila.

Po novem zakonu se podaljšuje obdobje pred izbrisom iz evidence vzgojnih ukrepov, vzgojni ukrepi pa bodo v primeru ponavljanja kaznivih dejanj lahko trajali dlje. "Ko sodišče ugotovi, da je bil na primer mladoletniku izrečen vzgojni ukrep, in je med izvrševanjem tega storil novo kaznivo dejanje, potem lahko v določenih primerih namesto tri leta, vzgoji ukrep po novem traja do štiri, ali celo do pet let," je pojasnila Plevnikova.

Novi zakona določa tudi nova navodila in prepovedi pa tudi nove možnosti pri izbiri, saj so se lahko doslej navodila in prepovedi kombinirali samo z vzgojnim ukrepom nadzorstva centra za socialno delo, po novem pa se bodo lahko tudi z zavodskimi ukrepi. Tako bo po besedah Plevnikove zdaj večja možnost individualizacije sankcij.

Kot je poudarila Koželjeva, zakon ohranja zaščitniški model, ki ga pri nas že poznamo. "Njegov cilj je čim prej v postopku odkriti, kje so težave, kaj mladoletnik potrebuje, in mu pomagati," je dejala. Pojasnila pa je še, da novi zakon ohranja starost 14 let za kazensko odgovornost, kot jo določa kazenski zakonik.

Zakon se bo po njenih besedah začel uporabljati leta 2027, zanj so pripravili načrt implementacije, med drugim morajo sprejeti tudi okoli 15 podzakonskih aktov.

Novi zakon pozdravljajo tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), a opozarjajo, da bodo imeli policisti še naprej premalo pristojnosti. "Po eni strani vodstvo od policistov zahteva, da vzpostavijo normalno stanje tam, kjer prihaja do množičnih kršitev, po drugi strani pa policisti nimajo instrumenta," razlaga predsednik SPS Igor Toplak. Konkretno, ponazarja, na Obali policistom preglavice povzročajo vozniki mopedov – teh je bilo v lanskem letu zaseženih preko 50. "Večina, mogoče 49, je bila že vrnjenih lastnikom oziroma staršem. To je zgrešen pristop. V kolikor bi se šlo za uničenje vozil, teh stvari ne bi bilo tako veliko in bi se zadeva normalizirala," še meni.